Karkoli pobereš, rešiš pred uničenjem

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Bled / sreda, 27. junij 2018 / 05:38

V zbirki Damjana Jensterla je kar 25 tisoč najrazličnejših fosilov. Večino jih je našel v Karavankah, ki so izjemno bogate z ostanki odmrlih živali, rastlin in drugih organizmov iz preteklosti.

Rečica pri Bledu – "Karavanke so eno najbogatejših območij in so mesta, ki so polna najrazličnejših fosilov," pravi ljubiteljski zbiratelj fosilov Damjan Jensterle, upokojeni arhitekt, pesnik in pisatelj. V zadnjih desetletjih je prehodil dobršen del Karavank in začel sestavljati osupljivo zbirko fosilov, ki jo dopolnjuje še danes, v njej pa so številni zanimivi kosi, ki na svojevrsten način govorijo o preteklosti, o življenju živali in rastlin pred stotinami milijonov let. Kot pravi Jensterle, se je ljubezen do narave in zbiranja fosilov rodila že v otroštvu, ki ga je preživel v Zasipu. »Že kot mulc sem v žep vtaknil vse ... Takrat nismo bili otroci ekranov, ampak otroci narave. Ko sem prišel iz šole, sem torbo vrgel v kot, pa smo šli!« Resneje se je z zbiranjem fosilov začel ukvarjati na Jesenicah, kjer je dolga leta živel. Prehodil je dobršen del Karavank nad Jesenicami in širše, vse od Dovjega do Jezerskega, tam, kjer drugi ljudje ne hodijo. »Z leti dobiš občutek, kje so nahajališča in kje lahko pričakuješ fosile ... Je pa tako, da karkoli pobereš, rešiš pred uničenjem; narava je namreč najbolj neusmiljeni preparator,« pripoveduje. Tako je postopoma nastajala obsežna, urejena zbirka najrazličnejših fosilov, najstarejši slovenski so iz obdobja spodnjega karbona. Posebej omenja zbirko ramenonožcev, ki je bržkone med večjimi v Sloveniji. A kot pravi, je zanj število najdb manj pomembno, pomembnejši so raziskovalni izzivi, zadovoljstvo ob odkrivanju novih nahajališč in točk in njihovo ohranjanje. Ob tem pa je tudi kritičen do strokovnih institucij, ki da se obnašajo le še birokratsko: »Radi rečejo, da so naši kamni sestavni del muzejskih zbirk, kar pomeni, da imajo pri nas brezplačno hrambo, ki bi jo sicer morali plačevati.« Zbirko hrani v domači hiši na Rečici, v praznem apartmaju. »Že petnajst let dajem okamenelim ostankom – namesto turistom – v najem apartma, in to na Bledu, kar žal govori le o moji nespameti, na kar seveda ne morem biti ponosen,« pravi ob tem. Fosile ima vzorno shranjene in dokumentirane ter urejene glede na izvor in vrsto, svojemu hobiju pa je posvetil veliko ur. Občasno sodeluje s Prirodoslovnim muzejem Slovenije, nekaj fosilov je podaril tudi Gornjesavskemu muzeju na Jesenicah, daroval jih je šolam za potrebe učnih vsebin, nekaj jih je na ogled v informacijskih točkah Triglavskega narodnega parka.

Del zbirke, in sicer trilobite, je lani predstavil širši javnosti v sklopu razstave Iz zasebnih zbirk, ki so jo pripravili v Gornjesavskem muzeju Jesenice, na ogled pa je bila v Kosovi graščini in v Kranjski Gori. Ob štiridesetletnici tržiškega Društva prijateljev mineralov in fosilov je imel v Atriju v Tržiču razstavo karavankin s sedemindvajsetih točk v Karavankah iz obdobij od spodnjega karbona do srednjega perma. Za jesen pa na Bledu pripravlja razstavo fosilov, najdenih v bližnji in širši okolici Bleda.