Ko strmoglavi letalo

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 25. junij 2018 / 11:20

V sredo je na brniškem letališču potekala vaja kriznega odzivanja v primeru letalske nesreče Zlomljeno krilo. Letos so se organizatorji osredotočili na nevarne in eksplozivne snovi.

Zgornji Brnik – Civilno tovorno letalo, ki na krovu prevaža nevarne snovi, zaradi okvare poskuša zasilno pristati na brniškem letališču, kar mu ne uspe. Strmoglavi na vojaški helikopter in letalo, zaradi česar se vname ogenj. Nesreča zahteva dvoje življenj in štiri hudo poškodovane osebe.

To je bil okviren scenarij letošnje vaje Zlomljeno krilo, ki sta jo v sodelovanju s Fraportom Slovenija na vojaškem delu brniškega letališča organizirala Stalna komisija za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov Ministrstva za obrambo ter Nacionalni forenzični laboratorij Ministrstva za notranje zadeve.

Po nesreči se prva odzove enota gasilcev na letališču, ki goreče zrakoplove pogasi, obvestilo prejmejo reševalci in preiskovalci ter druge pristojne službe. Kot pravi poveljnik letališke gasilsko reševalne enote Milan Dubravac, imajo najdaljši odzivni čas tri minute. Prav kratek odzivni čas je ključnega pomena, da pogasijo goreče predmete. V pomoč pri usposabljanju je tudi Fraportova letalska akademija, v okviru katere bodo v kratkem vzpostavili poligon z različnimi simulatorji, na katerih se bodo usposabljali domači gasilci, hkrati pa bodo omogočali prenos znanja tudi drugim.

Kot dodaja Dubravac, je stopnja varnosti v letalskem prometu na izredno visoki ravni, ravno zato pa je letalski promet tako varen. Čeprav so letalske nesreče predvsem v Evropi in Severni Ameriki zelo redke, pa sem in tja pride do manjših dogodkov, a se večinoma srečno razpletejo prav zaradi ustaljene procedure. Kljub temu gasilci na letališču ne »čakajo v garažah«, kot pravi Dubravac. Letno na območju letališča namreč zabeležijo okoli dvesto izrednih dogodkov, saj je brniško letališče vse prometnejše.

»Letošnja vaja je za razliko od predhodnih usmerjena v odkrivanje in identifikacijo nevarnih snovi, bodisi nizkoeksplozivnih bodisi kemičnih ali bioloških. Zato smo aktivirali različne resorje, od kapacitet, ki jih ima Slovenska vojska, do civilne zaščite in policije,« je pojasnil polkovnik Mihael Klavžar iz službe za preiskave letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov. Za scenarij z nevarnimi snovmi so se po Klavžarjevih besedah odločili, ker je uporaba takšnih snovi v porastu v industriji in zaradi večje nevarnosti ogrožanja zdravja in življenja ljudi z nevarnimi snovmi.

Tako je prvič v vaji Zlomljeno krilo sodeloval tudi pes, usposobljen za iskanje nevarnih in eksplozivnih snovi, ki je brez težav našel mesto, kjer je bila takšna snov. »Če pride do raznosa takšnega tovora na veliki površini, je pes edini, ki lahko v kratkem času preišče in z gotovostjo potrdi, da je neka nevarna snov na kraju nesreče,« pravi Peter Levstek iz Veterinarske enote Slovenske vojske.

Čeprav do takšnih nesreč, kakršna je bila prikazana na Zlomljenem krilu, pride izjemno redko, so takšne vaje nujne. Vsaka vaja namreč pripomore k temu, da se odzivnost ekip izboljša. Ker pa je letalstvo v porastu, s številom preletenih kilometrov pa se veča tudi možnost za nesrečo, je tudi potreba po izšolanih in izurjenih preiskovalcih vedno večja.