Monte Mia v popoldanskem soncu in kristalno čista Nadiža / Foto: Jelena Justin

Hrib s pragozdom

Monte Mia (1237 n. m.) – Skromna višina, a precejšnja višinska razlika. Pot skozi pragozd. Neokrnjen svet nad reko Nadižo, eno najtoplejših alpskih rek.

Nič ni lepšega kot raziskovanje novih krajev, iskanje novih poti in občudovanje razgledov z do sedaj neznanih vrhov. Danes se bomo odpravili na vrh, ki kraljuje nad mejnim prehodom Robič oziroma se dviga nad reko Nadižo. Po Poljanski dolini se zapeljemo v Cerkno, od koder nadaljujemo do Mosta na Soči, nato pa skozi Tolmin do Kobarida, kjer zavijemo proti mejnemu prehodu Robič. Malce za mejnim prehodom je vas Štupca/Stupizza. Sredi vasi zavijemo desno na makadamsko parkirišče, kjer parkiramo. Južno od parkirišča je mostiček čez reko Natisone oz. Nadižo po naše. Prečkamo reko in na drugi strani brega zavijemo desno. Sledimo poti št. 754 proti planini in vrhu Monte Mia. Hodimo ob reki, nekaj časa brez vzpona, nato pa dosežemo strmo, skoraj tlakovano mulatjero, po kateri hitro pridobivamo višino. Vmes so celo narejene stopnice. Narava okoli nas je edinstvena. Obdaja nas zaraščeni gozd, polno je praproti, mahov, lišajev, skal, ki jih preraščajo korenine dreves; pravi pragozd. Po približno tridesetih minutah hoje nas smerokaz usmeri desno. Pot se začne strmo dvigati skozi gozd in ne popusti. Vsake toliko časa nas informacijske table, žal le v italijanščini, opozorijo na okolico in kaj lahko vidimo. Hodimo namreč po poti Sentiero Nat. Pradolino. Na planini Mia/Casera Mia je neoskrbovano zavetišče. Morda si lahko vzamemo nekaj minut za počitek, sicer pa ob desni strani zavetišča nadaljujemo naprej proti vrhu. Hitro dosežemo gozdno cesto, križišče nekaj poti, a mi sledimo markacijam, ki nas usmerijo desno. V tem delu poti bodimo pozorni na markacije. Pot je sicer odlično označena, a hodimo po zakraseli pokrajini. Če bi bila pot slabše označena, bi se izgubili v labirintu kraške pokrajine in bi bil vzpon prava pustolovščina. Pot se približa robu, kjer se nam odpre pogled na greben Stola z Brinico, zadaj vidimo greben Muscev z Zajavorjem, še bolj zadaj je Kanin pa Žrd in velikani Zahodnih Julijcev in tudi Karnijske Alpe. Markacije nas vodijo v desno in nas pripeljejo na vrh Monte Mia. Z vrha se odpre lep razgled na Matajur, spodaj pa je ena najtoplejših alpskih rek Nadiža.

Z vrha se vrnemo do planine, kjer pa gremo mimo zavetišča in po drugi poti spustimo v smeri sedla Nad Pradolom in Štupice. Sestop najprej poteka po cesti, ki pa se konča in nas usmeri na stezo skozi gozd. Spust je v zgornjem delu še zmerno strm, nato pa strmina narašča. Hodimo po listju in med skalami. Sestop je resnično strm, ponekod tudi malce neprijeten, saj je pot v senci in je precej vlažno in spolzko. Previdno. Ko stopimo na pot, ki pelje skozi pragozdno dolino (Valle di Pradolino), zavijemo levo. Pot poteka skoraj po ravnem. Tudi tukaj so informacijske table, ki razlagajo okolico, po kateri se gibamo. Čudovita dolina, ne preveč vroča, lahko je pa soparno. Ko smo pri odcepu za Mio, kjer smo zjutraj zavili desno, smo zašpilili turo, zato se po znani poti vrnemo nazaj do izhodišča.

Nadmorska višina: 1236 mVišinska razlika: 1100 mTrajanje: 5 ur in 30 minutZahtevnost: 2 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / / 23:50

Kršili prepoved zbiranja

Kranj – Policisti so v zadnjih dneh prejeli več prijav o nedovoljenem zbiranju na javnih krajih manjšega števila oseb, ki so se bodisi razšle že pred prihodom policistov ali pa so upoštevale njihov...

Objavljeno na isti dan


Kronika / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Ropov skoraj trikrat več

Večino ropov na Gorenjskem še vedno izvedejo slovenski državljani, se pa tudi tu že pozna ukinitev notranje državne meje, ugotavlja vodja gorenjskih kriminalistov Simon Velički.

GG Plus / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Bila je iskra, kot bi se že dolgo poznala

Zakonski par Maja Hribernik in Oto Pestner, violinistka iz glasbene družine Hribernik in profesorica violine v Glasbeni šoli Kranj ter legendarni pevec, ki je letos praznoval 40-letnico glasbenega ust...

Gospodarstvo / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Koledar traktorjev pri Kmečkem glasu

Ljubljana – Pri časopisno založniškem podjetju Kmečki glas so tudi letos izdali koledar z motivi traktorjev. Koledar meri 50 krat 50 centimetrov in je s fotografijami različnih t...

Gospodarstvo / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Zbornico čaka veliko dela

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je nakazal smernice delovanja v novem letu in ukrepe za premagovanje recesije.

Bled / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Negotovost je največji dejavnik stresa

Bled – Na nedavnem srečanju gorenjske in blejske LDS z dr. Slavkom Ziherlom, podpredsednikom stranke in uglednim psihiatrom, smo sogovornika vprašali o tem, kakšna so njegova pri...