Monte Mia v popoldanskem soncu in kristalno čista Nadiža / Foto: Jelena Justin

Hrib s pragozdom

Monte Mia (1237 n. m.) – Skromna višina, a precejšnja višinska razlika. Pot skozi pragozd. Neokrnjen svet nad reko Nadižo, eno najtoplejših alpskih rek.

Nič ni lepšega kot raziskovanje novih krajev, iskanje novih poti in občudovanje razgledov z do sedaj neznanih vrhov. Danes se bomo odpravili na vrh, ki kraljuje nad mejnim prehodom Robič oziroma se dviga nad reko Nadižo. Po Poljanski dolini se zapeljemo v Cerkno, od koder nadaljujemo do Mosta na Soči, nato pa skozi Tolmin do Kobarida, kjer zavijemo proti mejnemu prehodu Robič. Malce za mejnim prehodom je vas Štupca/Stupizza. Sredi vasi zavijemo desno na makadamsko parkirišče, kjer parkiramo. Južno od parkirišča je mostiček čez reko Natisone oz. Nadižo po naše. Prečkamo reko in na drugi strani brega zavijemo desno. Sledimo poti št. 754 proti planini in vrhu Monte Mia. Hodimo ob reki, nekaj časa brez vzpona, nato pa dosežemo strmo, skoraj tlakovano mulatjero, po kateri hitro pridobivamo višino. Vmes so celo narejene stopnice. Narava okoli nas je edinstvena. Obdaja nas zaraščeni gozd, polno je praproti, mahov, lišajev, skal, ki jih preraščajo korenine dreves; pravi pragozd. Po približno tridesetih minutah hoje nas smerokaz usmeri desno. Pot se začne strmo dvigati skozi gozd in ne popusti. Vsake toliko časa nas informacijske table, žal le v italijanščini, opozorijo na okolico in kaj lahko vidimo. Hodimo namreč po poti Sentiero Nat. Pradolino. Na planini Mia/Casera Mia je neoskrbovano zavetišče. Morda si lahko vzamemo nekaj minut za počitek, sicer pa ob desni strani zavetišča nadaljujemo naprej proti vrhu. Hitro dosežemo gozdno cesto, križišče nekaj poti, a mi sledimo markacijam, ki nas usmerijo desno. V tem delu poti bodimo pozorni na markacije. Pot je sicer odlično označena, a hodimo po zakraseli pokrajini. Če bi bila pot slabše označena, bi se izgubili v labirintu kraške pokrajine in bi bil vzpon prava pustolovščina. Pot se približa robu, kjer se nam odpre pogled na greben Stola z Brinico, zadaj vidimo greben Muscev z Zajavorjem, še bolj zadaj je Kanin pa Žrd in velikani Zahodnih Julijcev in tudi Karnijske Alpe. Markacije nas vodijo v desno in nas pripeljejo na vrh Monte Mia. Z vrha se odpre lep razgled na Matajur, spodaj pa je ena najtoplejših alpskih rek Nadiža.

Z vrha se vrnemo do planine, kjer pa gremo mimo zavetišča in po drugi poti spustimo v smeri sedla Nad Pradolom in Štupice. Sestop najprej poteka po cesti, ki pa se konča in nas usmeri na stezo skozi gozd. Spust je v zgornjem delu še zmerno strm, nato pa strmina narašča. Hodimo po listju in med skalami. Sestop je resnično strm, ponekod tudi malce neprijeten, saj je pot v senci in je precej vlažno in spolzko. Previdno. Ko stopimo na pot, ki pelje skozi pragozdno dolino (Valle di Pradolino), zavijemo levo. Pot poteka skoraj po ravnem. Tudi tukaj so informacijske table, ki razlagajo okolico, po kateri se gibamo. Čudovita dolina, ne preveč vroča, lahko je pa soparno. Ko smo pri odcepu za Mio, kjer smo zjutraj zavili desno, smo zašpilili turo, zato se po znani poti vrnemo nazaj do izhodišča.

Nadmorska višina: 1236 mVišinska razlika: 1100 mTrajanje: 5 ur in 30 minutZahtevnost: 2 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / torek, 11. december 2012 / 07:00

Triglav je tradicija

Že od leta 1920 nogometni klub opravičuje svoje mogočno ime. Preživel je obdobja uspehov in neuspehov. Postal je simbol Gorenjske, prav tako kot je postal najvišji vrh države, simbol slovenstva.

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Spet bomo slavili Prešerna

Kranj - Čeprav je 22. julij 1846 manj znan datum v življenju našega največjega pesnika Franceta Prešerna, pa je bil zanj eden najpomembnejših. Takrat mu je namreč cenzurni urad n...

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Pičlih dvajset za štrukelj

Poletje v Koloseju De Luxe je pestro, Kranjska Gora pa je prejšnji vikend privabila v goste tako ljubitelje harmonike kot dobre kapljice in odlične hrane.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Glasbeno poletje na Linhartovem trgu

Četrtkovi večeri v starem mestnem jedru Radovljice so že tretje leto zapored glasbeno obarvani.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Sanjala sem o svojih treh dobrih prijateljih, ki so v sanjah imeli nenavadno velike oči. Eden je imel izjemno lepe svetlo modre oči, drugi svetlikajoče se zelene oči, tretji pa velike črne o...

Kultura / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Deva Puri gosti Dalija

V Sloveniji si lahko prvič ogledate več kot dvesto originalnih grafičnih listov iz dveh najobsežnejših Dalijevih opusov - Biblia Sacra in Božanska komedija.