Obletnica koroškega plebiscita

V nedeljo, 10. oktobra, bo minilo 90 let od koroškega plebiscita leta 1920, ki je bil izveden na osnovi mirovne pogodbe iz Saint Germaina 10. septembra 1919 in na katerem so se prebivalci južnega dela Koroške, od Beljaka/Villach do Velikovca/Voelkermarkt odločali, kje želijo živeti: ali v Avstriji ali v takratni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mežiška dolina in Jezersko sta bila pred tem že dodeljena Jugoslaviji. Na plebiscitu je bila zaradi močne nemške propagande in tudi prevar, ki so jim nasedli mnogi koroški Slovenci, ter tudi mlačne podpore iz Ljubljane in Beograda z minimalno večino južna Koroška dodeljena Avstriji. Kaj vse se je v resnici dogajalo ob plebiscitu, je sedaj še strogo varovana skrivnost v koroških arhivih.

Slovesna obljuba koroškega deželnega zbora z 28. septembra leta 1920, ki so ji verjeli številni Slovenci in so tudi zato na plebiscitu glasovali za Avstrijo in v kateri je zapisano, da »hoče Avstrija za vse večne čase varovati narodno in jezikovno posebnost slovenskih državljanov in gospodarski razvoj v isti meri kakor za nemške prebivalce dežele«, je bila hitro pozabljena. Plebiscitni zmagovalci so začeli na Koroškem načrtno in grobo uničevati slovenske korenine dežele, pri čemer jim je od leta 1938 do leta 1945 izdatno pomagal tudi Hitler, ki je Avstrijo vzel za svojo deželo. Obračun s Slovenci se je nadaljeval tudi po drugi svetovni vojni, čeprav so jim bila leta 1955 v 7. členu Avstrijske državne pogodbe zagotovljena jamstva za ohranitev njihovih narodnostnih pravic. Država in dežela se še naprej izmikata izpolnjevanju obveznosti iz državne pogodbe in pozabljata na prispevek, ki so ga dali Slovenci k nastanku in razvoju avstrijske države.

Čeprav zadnja praznovanja obletnic plebiscita niso več tako izrazito sovražna do Slovencev in Slovenije in Slovencev ne podijo več preko Karavank na jug in bo deželni glavar po odločbi ustavnega sodišča celo postavil dvanajst novih dvojezičnih krajevnih tabel, so Slovenci na Koroškem zadržani do letošnje plebiscitne obletnice. Na današnji osrednji slovesnosti v Celovcu bo v imenu slovenskih organizacij na Koroškem govoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko, na drugih prireditvah pa Slovenci ne nameravajo sodelovati, ker niso bili ustrezno vključeni v priprave na praznovanje. Inzkovo sodelovanje (prvotno je bil kot slovenski govornik predviden predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm, vendar je ta dal prednost Inzku) je znak pripravljenosti Slovencev za skupno graditev demokratične in za Slovence prijazne Koroške.