Tomaž Pirc – pomagal Prešernu in zdravil Josipino Turnograjsko

Kranjčan Tomaž Pirc je ob hudi bolezni pomagal Francetu Prešernu in bil družinski zdravnik pri Urbančičevih na Turnu in v Preddvoru. Josipina, prva slovenska pesnica, pisateljica, skladateljica, pianistka in pravljičarka, ga večkrat omenja v svojih, zdaj že znamenitih pismih svojemu izbrancu Lovru Tomanu.

V 19. stoletju je delovala na današnjem slovenskem ozemlju zgolj peščica univerzitetno izobraženih zdravnikov – doktorjev medicine. Ti so živeli le v večjih mestih, njihove usluge pa so bile povrh vsega še zelo drage. Tako so za lajšanje zdravstvenih težav večine prebivalstva skrbeli tako imenovani ranocelniki, »nižji kirurgi«, ki so bili večinoma tudi porodničarji.

V preteklih stoletjih so tako »obrt« opravljali kar priučeni brivci ali tudi kopališki mojstri (nem. Bader – iz tega padar!), ki so se ukvarjali predvsem z različnimi »operativnimi« posegi, kot je bila oskrba ran, ruvanje zob ali puščanje krvi. Da bi dvignila strokovno raven takih zdravilcev, je začela zanje ustanavljati habsburška oblast med vladanjem cesarice Marije Terezije in nato njenega sina Jožefa II. posebne strokovne mediko-kirurške šole. V Ljubljani je ta ustanova delovala pri ljubljanskem liceju od 1782 do 1848. Po končani šoli so dobili slušatelji diplomo z nazivom »Tauglicher und wohl erfahrener Wundarzt und Geburtshelfer« – »Sposoben in izkušen ranocelnik in porodničar«.

Ob hudi bolezni pomagal tudi Prešernu

Med diplomanti te šole zlasti izstopa Kranjčan Tomaž Pirc, ki si je s svojim medicinskim znanjem, osebno sposobnostjo in požrtvovalnostjo pridobil velik ugled ne le med preprostim ljudstvom, pač pa tudi v višjih slojih takratne družbe. Od 1836 do 1849 je deloval v Kranju, od 1850 do 1880 pa v Tržiču. Bil je osebni prijatelj pesnika Franceta Prešerna, ki je leta 1846 dobil advokaturo v Kranju, in mu je ob njegovi hudi bolezni stal (brezplačno!) ob strani tudi s svojim medicinskim znanjem. Tako kot drugi ranocelniki se pravzaprav tudi Pirc uradno ne bi smel ukvarjati z interno medicino; proti temu je protestiral Prešernov uradni zdravnik dr. Bežek, ki pa je znal svoje usluge pošteno zaračunati.

Tomaž Pirc je o svojih spominih na pesnika Prešerna pozneje pripovedoval, delno v nemščini, literatu in jezikoslovcu Franu Levcu, kar je ta zapisal na drobne lističe, ki jih danes hrani rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V celoti so objavljeni v moji knjigi o Pircu (Jurij Kurillo: Tomaž Pirc. Ranocelnik-porodničar in prijatelj pesnika dr. Franceta Prešerna. Gorenjski muzej. Tržiški muzej. Kranj, 2015).

Pirc je Levcu med drugim tudi opisoval Prešernovo družbo v Kranju: »Florijan, kazenski komisar von Andriollli, Viktor Vest, grajšak Urbančič, Konrad in Rudolf Lokar so bili njegovi prijatelji in so se z njim dobro zabavali«. (Prevod iz nemščine: J. Kurillo).

Družinski zdravnik pri Urbančičevih

Omenja torej graščaka Janeza Urbančiča, očeta Josipine Urbančič - Turnograjske, naše prve literatke. Pirc sam je bil družinski zdravnik pri Urbančičevih na Turnu in v Preddvoru. Josipina ga večkrat omenja v svojih, zdaj že znamenitih pismih svojem izbrancu Lovru Tomanu. Naj navedem dva njena navedka (Mira Delavec: Nedolžnost in sila. Življenje in delo Josipine Urbančič - Turnograjske. Gorenjski glas. Kranj 2004)

»Pismo Tomanu 27. 3. 1851:

''Dragi moj učenik! Vidite jo – sama piše.! – Sama, ko ji je že bolje. Tak zdaj 'kako'! Vročina se je polegla precej, tudi gospa žila ne razgraja več – en malo še – pa zadovoljna sim, da toliko. Pirc je prišel med 1–2, rekel je, da je cela bolezen od želodca, da je to dobro, da si je natora sam pomagala, da še danas bodem morala v postelji ostati in po tem je že dobro! Nič ni nevarniha – meni prav.??«

Pismo Tomanu 29. 11. 1851:

''Dober večer, predragi Lovre! Pridem maličko še, da vam povem, da je Pirc tukaj, da je prišel pred kako poldrugo uro. Čujte, kaj pravi o mojem bolehanju. Izvira iz nervan (živcev), kakor pravi – to ima v premnogom in napetem dušnom delu svoje korenine. 'Želodec' od toga oslabel – in želodec je kolo, ki žene življenje – od tod bolehanje, od tod 'kumranje' (hujšanje). Pravi – zagotovi mi, da ni nič nevarnoga, da če kmalo – popolnoma dobro biti, da čem zopet 'Pepca' postati.''

Predpisal dieto, priporočil gibanje

Pirc je Josipini nato predpisal dieto. Prepovedal ji je sladkarije, še posebej čokolado, ki sta jo imela s Tomanom zelo rada, mastne jedi in surovo sadje. Priporočil je veliko počitka in gibanje na svežem zraku.

Pismo Tomanu 15. 3. 1852

V začetku marca se je Josipino zdravje ponovno poslabšalo in poslali so po Pirca.

''Glede mojega zdravja – ah nič še ne morem prav veselega pisati o njem. Prišel je Pirc ob 1. Rekel je, da ni prav nič nevarnega da je od prehlajenja – i da če u kakih 4–5 dneh prav dobro biti.«

Kako bi lahko z današnjim medicinskim znanjem ocenili bolezenske težave mlade literatke? Bržkone je res šlo zgolj za »nerve«, torej za psihosomatsko obolevanje prebavil, vendar bi z modernimi diagnostičnimi metodami nemara odkrili tudi neko organsko obolenje želodca, recimo vnetje njegove sluznice – gastritis, če že ne kar rane – ulkusa. Za zdravljenje takih obolenj so imeli takratni zdravniki že na voljo nekaj kemičnih, predvsem pa rastlinskih preparatov, o čemer pričajo še ohranjeni Pirčevi recepti v Tržiškem muzeju.

Kot rečeno, je bil Tomaž Pirc, četudi samo ranocelnik (sam se je podpisoval »Chirurg«), zelo cenjen zdravnik pri graščakih Urbančičevih, tako pri tistih na Turnu, kot pri onih živečih v gradu Preddvor. Tam je srečeval, kot pripoveduje Franu Levcu, veliko Prešernovo ljubezen, Primicevo Julijo. Ta po njegovih besedah ni bila nič lepa, čeprav precej domišljava. Pesnik naj ne bi z njo nikoli spregovoril. Julija je bila nanj zelo jezna predvsem zaradi akrostiha »Primicovi Juliji« v Sonetnem vencu, objavljenem v posebni prilogi časopisa Illirisches Blatt (Ilirski list) leta 1834.

»Varite se mazačev!«

Če se vrnemo spet k turnograjski literatki, je zanimivo, da je svojega izvoljenca Lovra Tomana svarila pred homeopatskim zdravljenjem kot nevarnim, kar pa je zagovarjal tudi ranocelnik Pirc. Ta je denimo objavil v Bleiweisovih Novicah leta 1850 še danes aktualen članek Varite se mazačev!, kjer med drugim pravi. »Eden tacih mojstrov-skazov je neki rokodelec, ki se močno v zdravništvo, posebno s homeopatičnimi ''kuglicami'' meša ...«

Mlada Josipina se je 1853 poročila v grajski kapeli na Turnu s svojim izvoljencem Lovrom Tomanom, vendar je bilo njene sreče prehitro konec. Z družino se je preselila v Gradec, kjer je po mrtvorojenem otroku in nato splavu umrla 1. junija 1854 zaradi uradne diagnoze »Gehirnlähmung« oziroma ohromitve možganov, karkoli že ta diagnoza pove ...