Združeni močnejši v gozdno-lesni verigi

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 16. junij 2018 / 14:36

Žagarji in trgovci z rezanim lesom so ustanovili Slovensko lesno združenje Sloles, ki je že v prvih dveh letih delovanja doseglo nekaj pomembnih uspehov.

Todraž – Sedem podjetij je pred dobrima dvema letoma ustanovilo Slovensko lesno združenje Sloles, ki od lanskega maja dalje deluje kot Zavod Sloles, slovensko lesno združenje. V združenje se je doslej včlanilo 48 podjetij – žagarjev, ki zaposlujejo vsaj pet delavcev in na leto razžagajo najmanj pet tisoč kubičnih metrov lesa, in večjih trgovcev z rezanim lesom, kar skupno predstavlja dve tretjini primarne predelave lesa. Združenje, ki želi delovati po vzoru avstrijskega ProHolza, si je za svoje delovanje postavilo tri glavne cilje. Prvič – zanesljivo oskrbo s kakovostno surovino po primernih cenah, pri tem bo s Slovenskimi državnimi gozdovi sodelovalo pri oblikovanju načina prodaje gozdno-lesnih sortimentov, soustvarjalo zakonodajo in ureditev prometa s hlodovino in oblikovalo priporočene cene. Drugi cilj je spodbuditi tehnološko posodobitev proizvodnje, izboljšanje poslovanja in razvoj novih izdelkov, v okviru tega cilja bo svoje delovanje usmerilo v sooblikovanje razpisov za naložbe v infrastrukturo, v pomoč članom pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev in ugodnih kreditov ter pri pripravi dokumentacije za razpise. Tretji cilj združenja je pospeševanje prodaje in vključevanje v globalne verige vrednosti, pri tem pa bodo dali poudarek iskanju strateških povezav ter oblikovanju skupne ponudbe za nastopanje na trgu pod blagovno znamko Sloles.

»Za ustanovitev združenja smo se odločili zato, da bi bolj enotno in odločno nastopali do države in politike, si izmenjevali informacije in izkušnje ter da bi pod oznako Sloles tudi nastopali na evropskem in svetovnem trgu, saj izkušnje iz tujine kažejo, da skupno nastopanje predstavlja kupcem tudi večjo zanesljivost dobave,« je dejal pobudnik za ustanovitev združenja Edo Oblak, sicer direktor združenja in direktor podjetja Breza commerce iz Todraža v Poljanski dolini, in dodal, da je združenje že v prvih dveh letih doseglo nekaj pomembnih rezultatov. Za uspeh si štejejo, da je država pri gospodarjenju z državnimi gozdovi prešla iz podeljevanja koncesij na neposredno gospodarjenje z gozdovi, za katere skrbi družba Slovenski državni gozdovi, in da družba sklepa s kupci triletne pogodbe o dobavi lesa, pri tem pa dobava posameznemu kupcu lahko predstavlja največ 35 odstotkov njegove potrebe po lesu. »Dosegli smo pravilno klasifikacijo listavcev, zahtevamo pa še nekatere popravke pri klasificiranju iglavcev. Postali smo resen sogovornik države in pripomogli k temu, da bo SID banka v prihodnje financirala lesarske projekte in za to namenjala posojila z nižjo obrestno mero, daljšim obdobjem vračanja ... Pomagali smo pri iskanju kupca za propadlo tovarno ivernih plošč v Otiškem Vrhu. Ob načrtih škotskega podjetja BSW Timber, da v Sloveniji postavi največjo žago za razrez hlodovine, pa smo glasno in jasno povedali, da ne nasprotujemo tujim vlaganjem, a da zahtevamo enakovredne pogoje za domače in tuje vlagatelje,« je dejal Oblak in dodal, da bi predvsem radi odprli oči »politiki«, da bi v prihodnje z nepovratnimi sredstvi bolj izdatno podprla lesno industrijo. »Delež doma predelane hlodovine se v zadnjih letih povečuje, a ob večjih finančnih spodbudah bi že v treh letih lahko dosegli, da nam ne bi bilo treba prodati v tujino niti kubičnega metra hlodovine.«

Nepovezana gozdno-lesna veriga

V združenju Sloles so že izdelali analizo lesnopredelovalne panoge, ki je pokazala, da se je lesnopredelovalna dejavnost v Sloveniji od osamosvojitve do danes skrčila na četrtino nekdanjega obsega. Nedavna gospodarska kriza jo je še dodatno oslabila, to zlasti velja za predelavo lesa in pohištveno dejavnost. Velik problem je nepovezana gozdno-lesna veriga, Slovenija veliko hlodovine izvozi, hkrati pa imajo podjetja težave pri oskrbi z lesom, zlasti z lesom iglavcev. »V naslednjih petih letih bi morali za investicije v lesno-predelovalni dejavnosti nameniti od 400 do 600 milijonov evrov. S takim vložkom bi povezali gozdno-lesno verigo, ki je sedaj na prvi in drugi stopnji predelave pretrgana. Če bi to dosegli, bi tudi izdelovalci hiš in oken imeli domače surovine. Zdaj morajo večino lepljenih elementov uvoziti iz Avstrije, elementi pa so narejeni iz slovenskega lesa – iz hlodov, ki smo jih izvozili. Po sklenitvi predelovalne verige bi se okrepila tudi višja stopnja predelave,« so prepričani v Slolesu.