Imeli so tudi dve sošolki

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / / 13:21

Leta 1968 so zaključili Srednjo tehnično šolo Iskra, smer strojništvo, v Kranju. Letos so praznovali petdeset let, odkar so zapustili srednješolske klopi. V svojih vrstah so ponovno pozdravili sošolki Ivanko in Marijo, ki sta sošolki in prijateljici od prvega razreda osnovne šole.

Po petdesetih letih se jih je od dvajsetih v Gostilni Arvaj pri mostu v Kranju zbralo šestnajst. Na srečanje je iz Kopra, kjer sedaj živi, prišla tudi profesorica angleškega jezika Marinka Borštnar.

»Bili smo druga generacija tehnične šole, ki jo je Iskra ustanovila v stavbi Poklicne šole Iskra,« razlaga Rajko Rozman. »Da smo na strojno-tehnični šoli imeli dve dekleti, je bilo takrat precej neobičajno. In tudi poklicno pot sta nadaljevali kot strojni tehnici. Večina učiteljev tehničnih predmetov je bila iz Iskre. Učili so nas ob svojem delu.«

Vsa štiri leta je bil njihov razrednik žal že pokojni Vladislav Matelič. Nanj so bili zelo ponosni. Spominjajo se ga kot šaljivega, kar dvakrat jih je na dan mladosti peljal na Kališče, se pa Rozman spominja tudi zanimive prigode s "štromarji", kakor so imenovali dijake elektro oddelka. »Z njimi smo izgubili v košarki in to povedali razredniku. Vprašal nas je, kdo vse je igral, in obljubil, ker so si to dovolili, da se bo ''maščeval''. Ker je učil tudi njih, je že takoj naslednjo uro – brez napovedi, da bo spraševal – vse ''košarkaše'' tudi resnično vprašal.«

Posebnost tedanje šole je bilo tudi praktično delo v prvem letniku, ročno in na strojih, ter vsako leto tudi obvezna enomesečna počitniška praksa v tovarni, večinoma v Iskri. Prva naloga je bila vedno iz pločevinastega traku s kladivom oblikovati črko s. Delavnica je bila v drugem nadstropju, zvok kladiv se je slišal po vsej šoli in tako so vsi na šoli vedeli, kdaj je prvi letnik začel s praktičnim poukom. »Imeli smo tudi predvojaško vzgojo in smo streljali s pravimi puškami,« pripoveduje Rozman. »Kot pomoč Gibanju neuvrščenih je tedanja Jugoslavija nudila šolanje mladim iz teh držav. Ti so se šolali tudi v naši šoli. Ker so jih že naučili slovenščine, smo se med odmori veliko družili.«

Po končani šoli se jih je velika večina iz razreda zaposlila v Iskri. »Ker je kadra z našo izobrazbo zelo manjkalo, smo bili ob sprejemu kar vprašani, kje in kaj bi radi delali,« pove Rozman. Trije so se odločili za študij, nekateri pa so študirali kasneje, ob delu.

Da po končani srednji šoli dobiti delo res ni bil problem, sta se strinjali tudi Ivanka Jenkole, omožena Jeruc, in Marija Sušnik, omožena Oman. Spominjata se, da je bilo na smeri elektro bistveno več deklet. Obe Gorenjki sta bili sošolki že od prvega razreda osnovne šole. Takrat sta spletli tako močno prijateljstvo, da ko se je ena odločila, da se bo vpisala na strojno smer, je bila za to tudi druga. In svoje odločitve nista nikoli obžalovali.