Ptički brez gnezda

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / nedelja, 10. junij 2018 / 12:52

Aprila letos se je na poljanski oder vrnila bralno-pevska uprizoritev Kulturnega društva (KD) dr. Ivan Tavčar Poljane Ptički brez gnezda Frana Milčinskega. Nedavno je uprizoritev obiskala tudi Škofjo Loko, gostil jo je Loški oder.

Pred 34 leti so bili Ptički brez gnezda v Poljanah uprizorjeni prvič. Predstava je imela velik uspeh. Pesmice, zapete v njej, so si otroci še dolgo prepevali, odkupil jo je Cankarjev dom, ogledali so si jo člani družine Milčinski. Ponovno so Ptički brez gnezda na odru zaživeli letos.

»Ekipa je ista, a ne enaka,« pravi režiser obeh uprizoritev Andrej Šubic. Nastopajo igralci in pevci, ki so kot otroci v prvi uprizoritvi igrali tudi odrasle, sedaj pa kot odrasli zaigrali v vlogah otrok. »Takrat so na odru nastopili otroci, stari od 12 do 16 let.« Tekst iz preteklosti so seveda nekoliko priredili zahtevam sedanjosti, za prizorišče pa uporabili modernejši pristop. Določili so ga z napisom, stoli in osebami oziroma nastopajočimi. Ostala je spremljava na klavirju: Maja Šubic, ki je uglasbila pesmi pred 34 leti, je namreč tudi tokrat v živo spremljala igralce, a na električnem pianinu.

Gledalec na začetku dobi vtis bralne vaje, ki pa skozi igro zbledi. Tako gledalec zgodbo najprej spremlja rezervirano, saj razmišlja, kaj kdo predstavlja, kateri lik sodi kam. In ko se že pojavi vprašanje, ali bo vse skupaj dolgočasno, se zgodi preobrat: slike se zložijo, stvari postanejo jasne, besedilo in pesmi pritegnejo, igra nasmeje. Gledalec se sprosti. Od tu dalje je vse enostavno in razumljivo. Je pa res, da smo ljudje različni, zato se naša časovno in tudi druga dojemanja seveda lahko razlikujejo.

Posamezne družine so določene z barvami stolov na prizorišču, statuse družin pa lahko razčlenimo po klobukih na glavah igralcev.

Na odru tako spremljamo v vlogah igralce, pevce (in bralce) Bojana Trampuša, Andreja Dolenca, Milana Benedičiča, Matjaža Reška, Majdo Irt (rojeno Dolenc), Jernejo Bonča, Janeza Oblaka, Irmo Zevnik (rojeno Dolenc), Leona Demšarja, Mirjam Šinkovec (rojeno Šifrar), Vero Ahlin (rojeno Galičič), Jožeta Debeljaka in Aleša Šubica.

Igra ima dva dela, traja uro in pol. Na Loškem odru si je zgodbo, ki je (na žalost) brezčasna, ogledalo kar lepo število gledalcev, denar od prostovoljnih prispevkov in prodanih vstopnic pa je Kulturno društvo dr. Ivana Tavčarja Poljane namenilo poplačilu nakupa električnega pianina, ki je tudi za v prihodnje dobra popestritev kulturnega življenja v Poljanah. Režiser Šubic še pove, da se je v dobrodelno malho na predstavi v Škofji Loki nabralo še 1200 evrov; zaradi dobrega odziva pa že razmišljajo še o jesenski ponovitvi uprizoritve.