Brez odškodnine za rušenje

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / / 19:55

Janez Tičar in Marko Bogataj na sodišču od Darsa in države nista iztožila skoraj 400 tisoč evrov.

Ljubljana – Nekdanja najemnika gostišč na avtocestnih počivališčih Povodje in Lipce na gorenjski avtocesti Janez Tičar in Marko Bogataj nista uspela s tožbo, v kateri sta od Družbe za avtoceste v RS (Dars) in države zahtevala 393.588 evrov odškodnine zaradi porušitve sicer nelegalno zgrajenega gostinskega objekta na počivališču Povodje v smeri Ljubljane. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so pojasnili, da je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen. Sodba še ni pravnomočna.

Tožbo sta Bogataj in Tičar vložila, ker Dars in država po njunem mnenju nista izpolnila razpisnih in pogodbenih obveznosti. Kot je že pred časom pojasnil Bogataj, je bilo za počivališče v Povodju v razpisu navedeno, da gre za zgraditev spremljajočih objektov ob avtocesti, vendar pa za objekt nista mogla pridobiti gradbenega dovoljenja, ker jima toženi stranki nista dali služnostne oziroma stavbne pravice.

Sodišče pa je po opravljeni obravnavi ugotovilo, da se je Dars s pogodbo le zavezal, da tožnikoma odda zemljišče za postavitev začasnih objektov na obeh počivališčih. K čemerkoli drugemu Darsa niso zavezovala niti nobena splošna zakonska določila, zato tudi ni bil dolžan storiti ničesar, da bi najemnika lahko postavila ali kasneje legalizirala že postavljen objekt. »Sodišče ugotavlja, da mu Dars ni bil dolžan ustanoviti pravice graditi oziroma stavbne pravice za postavitev 'trajnega' objekta. Tako tožeča stranka že elementa protipravnosti ni dokazala, kar je že samo po sebi narekovalo zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti,« so tako pojasnili na Državnem odvetništvu. Kot so dodali, tudi država s tožnikoma ni sklenila nobene pogodbe, kar je še dodatni razlog, zakaj Republika Slovenija do njiju sploh nima pogodbenih obveznosti, niti tiste, ki jo je s pogodbo prevzel Dars, prav tako pa tudi ni imela nobenih morebitnih obveznosti, ki bi izhajale iz zakona.

»Sodišče je v uvodnih ugotovitvah še izpostavilo, da je tožeča stranka predmetna objekta zgradila že davno pred sklenitvijo predmetne pogodbe z Darsom, in to brez pridobitve gradbenega dovoljenja. Zato ji je bilo z inšpekcijskimi odločbami naloženo, da oba objekta odstrani. Do rušenja objektov je torej po zaključku sodišča prišlo zato, ker sta bila zgrajena brez gradbenega dovoljenja, to je v nasprotju z gradbeno zakonodajo. Izguba sredstev, vloženih v gradnjo objektov, je tako posledica ravnanj tožeče stranke same. Dalje je škoda nastala že pred sklenitvijo predmetne pogodbe in že zato ne more biti posledica opustitve kakšne pogodbene obveznosti. Zlasti pa ni nobene materialnopravne podlage, po kateri bi moral katerikoli subjekt v breme svojega premoženja sodelovati pri delovanju tožeče stranke v smeri, da bi izposlovala pravico graditi, razen če bi se k temu pogodbeno zavezal,« so razloge sodišča za zavrnilno sodbo še predstavili na Državnem odvetništvu.