Gorski reševalci pod gradom

Tradicionalni dan slovenskih gorskih reševalcev, ki ga sicer praznujejo 16. junija, je minulo soboto potekal v Škofji Loki, kjer so ga združili s praznovanjem 40-letnice društva GRS Škofja Loka.

Škofja Loka – Škofjeločani so imeli minulo soboto lepo priložnost, da so si na travniku pod Loškim gradom in v grajskem drevoredu lahko ogledali tekmovanje gorskih reševalcev v nudenju prve pomoči, vrhunec dneva pa je bila prikazna vaja reševanja s pomočjo helikopterja Slovenske vojske. »Gorski reševalci delujemo na terenih, kjer nas splošna javnost ne more spremljati, zato smo že pred leti začeli prakso, da na dnevih slovenskih gorskih reševalcev ljudem predstavimo, kaj in kako delamo. Prva leta so ti dnevi potekali v urbanih okoljih, kasneje smo jih preselili v učni center na Jezerskem, ki pa ni najbolj posrečena lokacija. Mislim namreč, da je prav, da naše delo čim bolj približamo ne samo javnosti, ampak tudi našim donatorjem in podpornikom ter tudi lokalnim skupnostim, ki vsak na svoj način prispevajo k boljšemu delovanju Gorske reševalne zveze Slovenije in njenih društev,« je povedal novi predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Janez Resman.

Načelnik postaje GRS Škofja Loka in gorski reševalec inštruktor Pavle Podobnik je bil zadovoljen, ker so društvu omogočili, da praznovanje 40-letnice združijo z organizacijo dneva slovenskih gorskih reševalcev. »Naše društvo ima sicer trenutno 42 članov, med njimi nas ima 33 licenco za gorskega reševalca. V svoji sredini imamo tudi dva gorska reševalca letalca, zdravnike in medicinske tehnike in tudi vodnika reševalnega psa. Skušamo pridobivati tudi nove člane, trenutno imamo tri kandidate za gorskega reševalca, med njimi sta tudi zdravnica in pripadnica gorske enote policije. Tega smo zelo veseli,« je povedal Podobnik.

Škofjeloška postaja GRS je bila sicer ustanovljena na občnem zboru članov 8. decembra 1978, njen prvi načelnik pa je postal Zvone Korenjak. Postaja pokriva zelo razgibano in veliko območje porečja Sore ter Selške in Poljanske Sore, ki sega od Porezna in Soriške planine do Ratitovca, zajema tudi Blegoš s sosedi, se nad Dražgošami dotika Jelovice, prek Planice in Križne gore pa sega v ravnino Soriškega polja. »Smo med manj obremenjenimi postajami GRS, saj imamo vsako leto v povprečju okoli petnajst reševalnih akcij. Lani smo jih na primer izvedli rekordnih 21. Največ je planinskih nesreč, kjer prednjačita predvsem Ratitovec in Lubnik. Kar precej imamo tudi nesreč pri delu v gozdu, kjer so poškodbe običajno še posebej težke,« je razložil Podobnik.

V tekmovanju nudenja prve pomoči so sodelovale petčlanske ekipe iz trinajstih postaj in društev GRS, ki so »morale« pomagati ponesrečenim pri udaru strele, padcu s konja, padcu kolesarja in bolezni srca, preizkusili pa so se tudi v žimarjenju na drevo pri reševanju padalca. Največ znanja je pokazala ekipa GRS Kranj pred ekipama iz Škofje Loke in Kamnika. Ob koncu dneva so v svoje vrste sprejeli tudi dvajset novih članov iz osmih društev, ki so opravili zahtevne izpite za gorskega reševalca, in dva nova inštruktorja gorskih reševalcev.