Polder model, 1. del

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / torek, 1. maj 2018 / 07:58

Z dijaki sem bila na strokovni ekskurziji na Nizozemskem. V tem času je Nizozemska vsa v cvetju. Tulipani in druge čebulnice se bohotijo v svojih najlepših barvah in vožnja s kolesi preko cvetočih tulipanovih njiv se je zdela kot kromoterapija. Rdeče in rumeno, rožnato in vijolično v vseh možnih odtenkih nas očara. Kar onemiš ob vseh teh barvah in razsežnostih. Glede na strokovno usmeritev naše šole ekskurzijam poleg splošnih znamenitosti dodamo še strokovne oglede, kar je seveda poslastica. Kdaj pride tudi do kakšne težave pri organizaciji, vendar se vse da, če se hoče. Večkrat sem že bila na Nizozemskem in vendar se me je tokrat še posebno dotaknila voda. Boj z vodo. Vsi vemo, da je štirideset odstotkov te dežele depresija, izsušeno morje, kjer so z gradnjo nasipov, kanalov in prečrpavanjem vode ustvarili polderje, pašnike, njive … Izsušena in peščena zemlja z visokim nivojem podtalnice je idealno rastišče za čebulnice, ki so jih sem prinesli v 17. stoletju iz Turčije. Nizozemski kmetovalec lahko prideluje krompir ali drugo zelenjavo, frizijke so čudovite mlekarice, veliko pa se jih ukvarja s pridelavo rož, rezanega cvetja, tulipanov … Kot pri nas s krompirjem, se tam ukvarjajo z vrtnicami, azalejami … Vse to gre na cvetlično borzo, največja je v Alsmerju, in potem po utečenih prodajnih poteh do kupcev. Dijaki so navdušeno spremljali pot rezanega cvetja od pridelovalca do borze, kjer je cena rezanega cvetja vedno drugačna, odvisno od pogajalcev na borzi, preko grosistov in nazadnje pride tudi v naše delavnice. Ogledali smo si pristanišče Rotterdam. Sedaj ni več največje na svetu, prehitela so ga kitajska pristanišča, torej mu pripada le še primat prvega v Evropi. V pristanišču je urejen muzej zapornic in nasipov. Z nami je bil vodič, ki je najlepša mladostna leta preživel na Nizozemskem. Pravi, da so ga ta leta in šolanje na Nizozemskem zelo oblikovali kot osebnost. Spomni se profesorja, ki mu je govoril: upaj si, sanjaj, bodi poseben. Ko opazujemo vse te nasipe in polderje, pripomnim, da mi predstavljajo nenehen boj z vodo. In vodič me popravi rekoč, če nisem opazila, da v predstavitvenem filmu niso govorili o boju, ampak »How to make water friend« (kako narediti vodo za prijateljico)?

Nizozemske si brez vode ne moremo predstavljati. Morje še vedno izsušujejo, le da so nekdanje mline na veter zamenjale sodobne vetrnice in črpalke. Mlini na veter pa so ostali le še kot pomnik zgodovine, tako se je začelo. Polderja ne moreš zgraditi v eni generaciji, to se dela na dolgi rok. To potrjuje, da bodo sadove vašega dela uživali sinovi in vnuki. Torej moramo biti odgovorni, naravnani v prihodnost. Takoj pomislim, to je tako kot gospodarjenje z gozdom. Nizozemska je čudovita. Keukenhof je nekaj podobnega kot Volčji Potok, cvetlična borza, kolesarjenje, Ana Frank.

Videli smo slike Rembranta in Van Gogha v kraljevem muzeju, plavajočo tržnico pa palačo miru v Haagu, Schevening in Severno morje. Ogledali smo si coklarno in sirarno, Giethoornje – mesto brez cest, kjer se namesto z avti vozijo s čolni. Razglabljali smo o Heinekenu in Ajaxu, Viljemu Oranskemu in Philipsu. Majhne hiše s strmimi stopnicami, velika okna brez zaves in skrbno urejen vrtiček predstavljajo tipično podobo podeželja.