Shperblimi

Besedilo: Urška Peternel
Kategorija: Zanimivosti / sobota, 28. april 2018 / 12:58

Shperblimi je bil droben temnolasi deček, ki se je kot prvi novorojenček v letu 2013 rodil v jeseniški porodnišnici. A ko smo malčka le dan po porodu obiskali v bolnišnici, da bi o njegovi sreči, da se je rodil prvi v letu, napisali novinarski prispevek, se je zataknilo … Izkazalo se je namreč, da dečkova mlada mamica, Albanka s Kosova, ne zna niti besedice slovensko. Pri komunikaciji si nismo mogli pomagati niti s srbohrvaščino niti z angleščino, na koncu smo do nekaj podatkov prišli s pomočjo govorice rok in prijaznih medicinskih sester …

Da je jezikovna prepreka lahko velik problem, potrjuje tudi Sandra Jerebic iz Splošne bolnišnice Jesenice. Kako naj ugotovijo, kakšne zdravstvene težave pestijo pacienta, kako naj mu razložijo zdravstvene postopke, če ne razume slovensko? V preteklosti so si pomagali kar z zaposlenimi, ki govorijo različne jezike, nekateri tudi albansko. Ko so v občini letos tudi uradno dobili prevajalko, so njeno pomoč z odprtimi rokami sprejeli tudi v bolnišnici. Prevajalka Resnija, ki obvlada vse jezike nekdanje Jugoslavije, tudi albanščino, pomaga v vseh jeseniških javnih zavodih, šolah, vrtcu, bolnišnici. Kot kažejo izkušnje, je njena pomoč neprecenljiva. Nujnost zaposlitve prevajalke so že pred leti prepoznali na jeseniškem centru za socialno delo, od letos je tudi uradno zaposlena na Ljudski univerzi Jesenice, medtem ko 15 tisoč evrov za njeno delo prispeva Občina Jesenice.

Dejstvo je, da se število tujcev na Jesenicah povečuje. Po podatkih Upravne enote Jesenice so lani obravnavali več kot 40-odstotno povečanje števila vlog za izdajo dovoljenj za prebivanje in delo. V letu 2106 je bilo takšnih vlog 208, lani že 361.

Po besedah Faile Pašić Bišić iz društva UP gre v veliko primerih za združitev družin, ko v Slovenijo za možmi, ki tukaj že delajo, pridejo še žene in otroci. V društvu UP z različnimi projekti že vrsto let skrbijo za lažjo integracijo priseljenk. Seveda je prvi nujen korak ta, da se naučijo slovenščine. A po besedah Pašić Bišićeve zgolj to, da se naučijo jezika in da začnejo delati, še ne pomeni, da so te ženske tudi socialno vključene. Možje so v službah po dvanajst ur, ženske so v tem času doma, same ali z otroki, izolirane. Ne hodijo na kulturne prireditve, v gledališče, ne sodelujejo v lokalni skupnosti. A to so kljub vsemu mlade ženske, ki imajo svoje sanje, želje, cilje. In ki lahko tudi marsikaj prispevajo v družbo. Pri tem pa seveda potrebujejo pomoč in razumevanje. Včasih ni potrebno veliko. Takrat, leta 2013, bi drobna pomoč prevajalke lahko ubesedila neskončno mamičino srečo. In mi bi brez pomoči spletnega prevajalnika izvedeli, da ime Shperblimi pomeni – nagrada ...