Anton Knaflič, žrtev povojnega rdečega terorja

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (144)

V Kamniku je 25. aprila 1957 umrl Anton Knaflič, oče kamniške usnjarske industrije. Rodil se je 21. aprila 1893 v stari usnjarski družini v Litiji. Kot mlad usnjarski tehnik je leta 1924 prišel v Kamnik, kjer je iz stare Terpinčeve usnjarne sčasoma ustvaril velik industrijski obrat. Tovarna v začetku ni imela vseh delovnih obratov na enem mestu: lužilnica in strojilnica sta bili v tovarni na lokaciji med Malim gradom in Kamniško Bistrico, izdelovalnica usnja pa v obratu na Šutni št. 31, kjer je bilo tudi stanovanje lastnikov. Celotni pogon tovarne je bil na vodno kolo na Mlinščici. Med letoma 1929 in 1939 je Knaflič usnjarski obrat močno povečal in posodobil. Leta 1930 je odkupil vrt v soseščini tovarne, da so leta 1931 zgradbe povečali. Kupili so nove usnjarske stroje in za pogon lokomobilo. Leta 1936 je od občine kupil klavnico in leta 1937 dogradil novo tovarniško krilo. Leta 1939 je s ponovnim nakupom zemljišča znova razširil tovarniško območje.

V prvih letih Knafličeva tovarna ni izdelovala svinjskega usnja, sredi tridesetih let pa je bil to že eden glavnih izdelkov. Leta 1933 so pretežni del proizvodnje izvozili v tujino, v Ameriko, Francijo, Švico, Nemčijo, Švedsko, Belgijo, Avstrijo in Italijo. Tovarna je delovala tudi med drugo svetovno vojno. Knaflič je partizansko gibanje med vojno denarno in materialno podpiral. Zato so ga januarja 1944 Nemci aretirali in odpeljali v Begunje. Obsodili so ga na smrt, vendar so ga tik pred usmrtitvijo pomilostili. Do konca vojne je v Celovcu delal v usnjarni dr. Neunerja.

Po koncu vojne se je vrnil v Kamnik in za leto dni prevzel vodenje svoje tovarne. Maja 1946 so ga odpeljali v Ljubljano na sodišče pod obtožbo, da je med vojno sodeloval z okupatorjem. Nič ni pomagalo, da so ga kot nasprotnika na smrt obsodili že Nemci. Doživel je tragedijo mnogih premožnejših ljudi, ki so bili takrat ob premoženje in poštenje predvsem zato, da se je »osvobodilna« oblast lahko dokopala do njihovega imetja.

Maja 1946 je moral pod prisilo usnjarno »podariti« državi, ki se je zavezala, da mu bo plačevala mesečno rento devet tisoč dinarjev, vendar pa je bila leta 1948 tovarna nacionalizirana, darilna pogodba pa razveljavljena. Tovarna se je po nacionalizaciji preimenovala v Utok. Knaflič je ostal brez sredstev za preživljanje. Zaprosil je za obrtno dovoljenje, vendar so oblasti prošnjo zavrnile. Leta 1949 se je pod pritiskom razmer moral zaposliti pri cestnem podjetju kot fizični delavec. Upokojil se je leta 1951. V času svojega uspešnega življenja je bil podpornik mnogih društev. Kamniškemu Sokolu in Solidarnosti je poklonil zemljišče za gradnjo doma.

Zanimivi Gorenjci in dogodki dežele Kranjske:

Na Jesenicah se je 24. 4. 1896 rodil glasbenik Filip Bernard. Sodeloval je pri ustanovitvi mariborske Opere, v Slovenski filharmoniji in Simfoničnem orkestru RTV Ljubljana.

V Novicah je bila 26. 4. 1848 prvič objavljena Prešernova Zdravljica. Nastala je jeseni leta 1844, vendar je bila zaradi posega cenzure odstranjena iz rokopisa Poezij.

V Kovorju pri Tržiču se je 27. 4. 1839 rodil misijonar Filip Jakob Erlah. Leta 1864 je odšel z misijonarjem F. Pircem v ZDA in postal v Milwaukeeju njegov naslednik.

V Novem mestu se je 28. 4. 1817 rodil zbiralec starin in umetnin, pravnik, pesnik, prevajalec in publicist Anton Edvard Jožef Strahl. Umrl je 26. 9. 1884 na svojem gradu v Stari Loki.