Na Bledu so pretekli teden gostili konferenco o vplivu migracij na lokalno skupnost in turizem. / Foto: Tina Dokl

Strpno o multikulturnosti

V okviru dogodka Združene države Evrope – mreženje s Subotico so na Bledu pretekli teden gostili konferenco o vplivu migracij na lokalno skupnost in turizem.

Bled – Subotica je bila v času begunske krize eno od obmejnih mest na begunski poti, skozi katero so množično prehajali migranti na svoji poti v Evropo. A večjih težav, je zagotovil član mestnega sveta Subotice Ilija Đukanović, zaradi tega niso imeli, niti niso zaznali negativnih vplivov na turizem, čeprav so se tudi v njihovih medijih pojavljali senzacionalni naslovi, ki so poudarjali predvsem negativne stvari, povezane z begunci. Tudi na Bledu se pozna, da postajamo del globalnega sveta, je ob tem poudaril direktor blejske občinske uprave Matjaž Berčon. »Turisti so prav tako neke vrste sodobni migranti in Bled postaja pravo multikulturno mesto,« je dejal in dodal, da se spoznavajo tudi s povsem drugačnimi kulturami od naše. »Nam se to celo obrestuje, saj se bodo prihodki od turistične takse v letu 2020 v primerjavi z letom 2010 petkrat povečali.«

Ob nedavni migrantski krizi je po besedah blejskega župana Janeza Fajfarja tudi Slovenijo prešlo okrog pol milijona beguncev. »Šlo je za maso ljudi, ki je prihajala z drugimi navadami, drugim odnosom do narave, okolja in družbe,« je dejal in dodal, da so v Subotici lahko zgled glede odnosa do prišlekov. »Vi ste dober primer multikulturnosti,« je poudaril Fajfar. Ravnateljica osnovne šole v Subotici Mirjana Stevanović je poudarila, da so se trudili, da bi kraj vsem, ki so bili na begunski poti, na kateri niso doživeli veliko lepega, ostal v prijetnem spominu. »Pri nas se že tako na ulici meša od osem do deset različnih jezikov, poleg srbskega in hrvaškega še angleški, nemški, italijanski, romski, madžarski, albanski, bolgarski ...« Multikulturnost je tako po njenih besedah nekaj, kar je nedeljivo povezano s Subotico. »Tudi do beguncev smo pristopili na zelo human način, vključili smo jih v svoj izobraževalni sistem in tudi v družabno življenje v kraju,« je razložila Mirjana Stevanović. Po besedah Ilija Đukanovića imajo v mestu zvezo za migracije, ki jo vodi župan, lani so ustanovili tudi lokalno mrežo za napredovanje migrantov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 21. oktober 2022 / 15:09

Kako bomo volili na Gorenjskem

V klicnem centru Prizma IP v Škofji Loki smo v sodelovanju z Gorenjskim glasom opravili javnomnenjsko raziskavo glede bližajočih se predsedniških volitev. Zanimalo nas je, komu bi Gorenjci...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...