
Kdo je kriv za zemeljski plaz
Na Okrožnem sodišču v Kranju se je končal pravdni postopek družine Bremec proti Občini Bohinj in Republiki Sloveniji za več kot 400 tisočakov odškodnine zaradi plazu, ki jim je odnesel hišo.
Kranj – Z zaslišanjem zadnjih dveh prič, ki jih je predlagal zagovornik Bremčevih, se je zaključil dolgotrajni pravdni postopek družine Bremec proti Občini Bohinj in Republiki Sloveniji, v katerem Bremčevi zahtevajo več kot 400 tisoč evrov odškodnine. Tožba je povezana z zemeljskim plazom, ki jim je 16. decembra 2008 uničil hišo v Srednji vasi v Bohinju, odškodnino s strani države in občine pa zahtevajo, ker naj bi tako obe vedeli za pretečo nevarnost, a plazu nista preprečili.
Na prostor za priče je najprej stopil stric lastnice uničene hiše Marije Bremec Jože Žvan, ki je povedal, da se je leto pred usodnim plazom, septembra 2007, za hišo Bremčevih nabralo okoli petdeset kubičnih metrov materiala. »Po tem naj bi se plaz saniral s strani Občine. Na sestankih s podžupanom Antonom Urhom pa se je ta vseskozi izgovarjal, da Občina nima denarja in čaka na sanacijo gozdne poti,« je dejal Žvan in dodal, da hiša ne bi bila podrta, če bi bila sanacija izvedena. Svojo plat zgodbe pa je povedal tudi Marko Odar, ki je po ujmi 2007 v koordinaciji z Občino sodeloval pri odpravi posledic na cestah. Odar je pojasnil, da se sanacija ni nanašala na cesto za hišo Bremčevih. Na vprašanje državne pravobranilke, ali se spominja sestanka po kritičnem plazu, na katerem je župan Franc Kramar dejal, da sanacija ni bila dokončana, ker tožnica Bremčeva ni dala soglasja, pa je dejal, da se tega sestanka ne spominja.
Dokazni postopek se je sedaj končal, sodnica Meta Pristavec pa je sporočila, da bo sodba poslana po pošti, torej predvidoma v 30 dneh. Kot je izpostavil odvetnik občine Bohinj Tomaž Bajec, je na eni prejšnjih obravnav sodnica Pristavčeva že pojasnila, da se nagiba k odobritvi zahtevka v temelju, kar pomeni, da bi v nadaljevanju odločali le še o višini odškodnine. Po mnenju zastopnika Občine ni dokazov, da bi bila Občina odgovorna za plaz, prepričan pa je, da so to tudi dokazali. »Ni mi znan podoben primer. Nalaganje objektivne odgovornosti v tem primeru pa se mi zdi nedopustno,« je še dodal Bajec.
Za komentar, kakšne bi bile posledice morebitne razsodbe v korist Bremčevih, smo zaprosili tudi vodjo izpostave uprave za zaščito in reševanje v Kranju Jerneja Hudohmeta, ki je povedal, da se v primeru razsodbe boji verižne reakcije tovrstnih zahtev: »Plazovi se dogajajo. Bojim se, da lahko v vseh primerih naravnih nesreč iščemo odgovornost. Kakšna pa bo potem pripravljenost prostovoljnih gasilcev, ki nosijo večino bremen, za delovanje? Kdo si bo sploh še upal voditi neko prostovoljno enoto, če lahko na koncu postane tarča tovrstnih tožb.«