Stopnja nujnosti: zelo hitro

Besedilo: Suzana Podgoršek Kovačič
Kategorija: Gorenjska / torek, 3. april 2018 / 22:42

Novela zakona o pacientovih pravicah in pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov, ki določata novo stopnjo nujnosti zelo hitro (na napotnicah), v okviru katere bi moral bolnik biti obravnavan v 14 dneh, sta se začela uporabljati 21. januarja letos. Prve kritike so bile skoraj hitrejše kot uveljavitev novosti same; da je to samo črka na papirju, da nova stopnja nujnosti pomeni novo prerazporejanje pacientov po čakalnih seznamih, da javne zdravstvene ustanove ne morejo zagotoviti obravnave v tem roku in da nekateri izvajalci niti niso posodobili sistema, ki bi omogočal novo napotnico v korist zdravja pacientov ... »Opremljena« predvsem z odzivi v javnosti, da je izvedba praktično nemogoča, sem pred nekaj dnevi pričakovala podobne pojasnitve tudi v gorenjskih bolnišnicah. Pa se situacija na Gorenjskem ne kaže tako brezizhodna – in recimo, da so gorenjske bolnišnice v svojih odgovorih iskrene. Iz Splošne bolnišnice Jesenice so sporočili: »Z 21. januarjem smo začeli z obravnavanjem pacientov z napotnico s stopnjo nujnosti zelo hitro. Z ustrezno organizacijo ambulantnega in hospitalnega dela za zdaj še uspemo zagotavljati vsem pacientom z omenjenimi napotnicami časovno ustrezno obravnavo.« Služba za naročanje v Kliniki Golnik pravi takole: »V Kliniki smo imeli v določenih ambulantah že pred uveljavitvijo zakona termine, rezervirane za hitre preglede, zato v teh ambulantah nimamo težav. Težave se pojavijo, ko napotni zdravniki izdajajo napotnice s stopnjo nujnosti zelo hitro za bolnike, ki do tega niso upravičeni. Take težave rešujemo s triažo, ko triažni zdravnik spremeni stopnjo nujnosti v hitro ali redno.« Tudi pogovor z vršilko dolžnosti direktorice Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj Polono Podnar ni prinesel odgovora, ki bi se bistveno razlikoval od zgornjih dveh.

Slabe zgodbe so se tako zajedle v nas, da ne znamo več prepoznati, se prilagoditi in dati veljave tudi tistemu novemu, kar je (potencialno) dobrega. Ni dolgo nazaj, ko mi je na primer ortodontka za šolsko mladino dejala, da je Slovenija še ena redkih držav, ki te storitve za mladoletne pokrije iz naslova zdravstvenega zavarovanja.

Se bojim, da bodo predvolilne kampanje, ki so že v pogonu velikih hitrosti, za področje javnega zdravstva zapadle v neargumentirane floskule z več všečnimi, a nerealnimi obljubami kot pa ga obravnavale kot zelo občutljivo temo, ker zadeva vse nas. Res si želim kvalitetnih debat. Naj bodo ob bok kdaj slabim, nedovršenim odločitvam izpovedane tudi dobre. Le tako bo javno zdravstvo ohranilo svoj smisel in namen v dobro vseh zavarovancev.