Pozabljeni pesnik

Besedilo: Jernej Kusterle, mag. prof. slov.
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 5. december 2016 / 07:55

Življenje in delo jeseniško-radovljiškega pesnika Emanuela Kolmana

Pri Kulturno-umetniškem klubu Artista je letos izšla knjiga Zbrano delo Emanuela Kolmana, ki ga je uredil in zanj napisal spremno študijo Jernej Kusterle. Knjigi je na začetku dodana časovnica, ki prikaže kronološki potek dogodkov iz Kolmanovega življenja. Sledijo njegova poezija (pesmi so predstavljene po kronološkem vrstnem redu, kot so si sledile objave v revijah in pesniški zbirki; dodani so tudi avtorjevi rokopisi iz zadnjega obdobja in urednikovi prepisi le-teh), proza (gre za kratke zgodbe in slike) in dramatika (objavljena je bila ena drama). Na koncu je predstavljena obsežna spremna študija o Kolmanovem življenju in delu.

Emanuel Kolman se je kot nezakonski otrok rodil v Radovljici 25. januarja 1917 materi Angeli Kolman. Osnovno šolo je obiskoval v Radovljici, kjer je izdelal tudi šest razredov ljudske šole, leta 1929 pa je šolanje nadaljeval na Državni realni gimnaziji Kranj. To je z nekaj težavami končal leta 1935, ko je z oceno prav dobro opravil nižjetečajni izpit. Po zaključku gimnazije se je Kolman zaposlil pri Jugoslovanskih državnih železnicah na jeseniški železniški postaji. Avgusta 1937 je prvič duševno zbolel, zaradi česar je bil tudi hospitaliziran. Po vrnitvi domov je nadaljeval z delom. Kot uradnik je delal približno štiri mesece, nato pa so ga leta 1938 sprejeli za dnevničarja I. kategorije na železniško postajo Kranjska Gora. Jeseni leta 1941 se je Kolmanu duševno zdravstveno stanje spet poslabšalo, zaradi česar je bil ponovno hospitaliziran. Od takrat dalje se mu stanje ni več izboljšalo in Kolman je večino časa preživel po psihiatričnih ustanovah. 29. januarja 1948 mu je Okrajno sodišče na Jesenicah popolnoma odvzelo opravilno sposobnost, za njegovo skrbnico pa so določili mater. To so leta 1969 sprejeli v socialni zavod Dom dr. Franceta Bergelja Jesenice, kamor je bil po večletnih prošnjah matere junija 1974 iz Psihiatrične bolnišnice Begunje premeščen tudi Emanuel. Slabo leto za tem je Angela Kolman umrla, Emanuelov skrbnik pa je postal Stanislav Rotar, nekdanji sosed, ki sicer z družino ni bil v nobenem sorodstvenem razmerju. Leta 1978 je bil Kolman premeščen v Dom dr. Janka Benedika Radovljica, kjer je 16. avgusta 1987 umrl za posledicami odpovedi srca. Pokopali so ga dva dni kasneje na starem delu radovljiškega pokopališča, kjer so zaradi nekdanjega slabega socialnega stanja v družini še danes na nagrobniku zapisani zgolj podatki njegove babice Antonije Kolman, z dekliškim priimkom Plasnik, ob katerem se pojavlja naziv plem. Freithurm.

Emanuel Kolman je z objavljanjem poezije začel v šolskem letu 1934/1935, in sicer v dijaškem listu Mentor, kjer je objavil štiri pesmi, in Izvestju državne realne gimnazije Kranj, kjer je objavil pesem Jugoslaviji. V naslednjem letniku (1935/1936) revije Mentor je objavil še dve pesmi in cikel sedmih pripovednih besedil v prozi z naslovom Drobne slike. V obdobju med 1936 in 1939 je Kolman dosegel ustvarjalni vrh. Svoja dela je predstavljal v literarnih revijah: Mladika, Vrtec, Dom in svet, Vigred, Kres in Mentor. Predstavil se je z eno dramsko (Brezdomci), tremi proznimi (Jezus na križu, Pod večer, drugi cikel Drobnih slik) in sedemintridesetimi pesniškimi objavami. Leta 1939 je na Jesenicah izdal svojo edino pesniško zbirko z naslovom V svetlobah in sencah. Knjigo je založila Knjigoveznica Ivan Avguštin, natisnila pa jo je Tiskarna Anton Blažej. Obe sta bili v isti stavbi, kjer je leva polovica hiše pripadala tiskarni, desna pa knjigoveznici. Po tem je Kolmanova ustvarjalnost, verjetno predvsem zaradi zdravstvenega stanja, začela upadati. Po letu 1939 je objavil samo še osem del, sedem pesmi iz obdobja po letu 1978 pa se je ohranilo v rokopisih.