Starejše vrniti na trg dela

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / sobota, 31. marec 2018 / 13:09

Ključen problem Slovenije je, da se zaradi predolgega študija (pre)pozno zaposlimo in zelo hitro upokojimo, ugotavlja Anja Kopač Mrak, odhajajoča ministrica za delo.

Kranj – Razmere na trgu dela so se v zadnjem obdobju bistveno spremenile, vsi strukturni problemi, na katere se je opozarjalo že med krizo, pa so ostali, kar lahko v prihodnosti povzroči bitko za kadre, je v torek dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je bila gostja razširjene seje upravnega odbora območne gospodarske zbornice za Gorenjsko. Delodajalci kmalu ne bodo več imeli privilegija, da bi odklanjali starejše delavce, saj bo priliv mladih na trg dela vsako leto manjši. Zaradi spremenjene starostne strukture delovno aktivnega prebivalstva pa bo v prihodnosti nujno podaljševanje delovne dobe, je dodala.

Ključen problem Slovenije je, da ima v primerjavi z evropskimi državami nižjo stopnjo zaposlenih do 29. leta zaradi predolgega študija in na drugi strani izjemno hitre izstope s trga dela že pri povprečni delovni dobi 34,3 leta, kar je za 1,1 leta manj od evropskega povprečja. »Starejše od 55 let moramo vrniti na trg dela, z njimi je treba začeti delati drugače,« je poudarila ministrica. Ob tem je opozorila, da bodo morali v podjetjih in v celotni družbi spremeniti tudi odnos do varnosti in zdravja pri delu, da bomo sploh zmožni delati dlje, saj smo zdaj v evropskem vrhu po kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom, prav tako je stres na delovnih mestih v Sloveniji mnogo bolj prisoten kot marsikje po Evropi.

Glede pomanjkanja kadra, zlasti visoko izobraženega, je Kopač Mrakova povedala, da je država Gospodarsko zbornico Slovenije pooblastila, da vzpostavi register podjetij z visoko dodano vrednostjo, ki bodo lahko bistveno hitreje prišla do novih kadrov iz tujine. S tem namenom je ministrstvo pripravilo predlog zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki bi ga moral državni zbor potrditi do konca tega mandata, kar pa je sedaj vprašljivo.

Gorenjska ima sicer trenutno najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti (6,1 odstotka) v državi, kjer je povprečna brezposelnost 9-odstotna, pomanjkanje domače delovne sile pa se že odraža v povečanem prilivu tujih delavcev, je razložil Drago Perc, direktor kranjskega zavoda za zaposlovanje. Ob tem ugotavlja, da so gorenjski delodajalci ob nastopu krize veliko hitreje in množičneje odpuščali kot v preostali Sloveniji, so pa zato v času konjunkture začeli tudi hitreje na novo zaposlovati. Še vedno je sicer največ povpraševanja po delavcih v proizvodnji, gradbenikih, natakarjih, čistilcih, prodajalcih, uradnikih v skladiščih, prometu, nabavi in prodaji, kuharjih ter v zdravstveni in babiški negi. Na Gorenjskem je najbolj skrb vzbujajoč problem starostne strukture iskalcev zaposlitve, saj je delež starejših od petdeset let višji od slovenskega povprečja, je še dejal.