Sanja Lončar / Foto: Andrej Tarfila

S sodelovanjem do skupnostne samooskrbe

Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, je v Škofji Loki skupaj s tamkajšnjimi društvi pripravila predavanje o sodobni skupnostni samooskrbi. V svetu vse večjega individualizma spoznavamo pomen sodelovanja, tudi oskrbe z zdravo, doma pridelano hrano.

Škofja Loka – Sanja Lončar je po rodu iz Vojvodine in tam je v »talilnem loncu« številnih narodnosti že zgodaj spoznala pomen sodelovanja. Za današnji čas pa je v večji meri značilen individualizem, za katerega menimo, da nam prinaša svobodo. Imamo vsak svojo zemljo, sadovnjake, prostore za shranjevanje nam zasedajo orodja, ki jih le redko uporabljamo ...

Sposobnost samopreživetja

Na izrazit individualizem kaže tudi življenjski slog Slovencev, opaža »slovenska snaha« Sanja Lončar. Do­bri dve tretjini nas ima lastne hiše in stanovanja (v Švici denimo le pet odstotkov prebivalstva), tretjina prebivalcev živi v enočlanskih gospodinjstvih, prednjačijo starostniki. Takšen način življenja pa povečuje stroške, zmanjkuje nam časa, življenjski prostor je slabo izkoriščen, večje so obremenitve okolja, ob razpadanju skupnosti se pojavljajo osamljenost, depresije, izguba smisla obstoja, izguba medgeneracijskega prenosa znanj in izkušenj ... Hkrati pa je za nas značilna edinstvena sposobnost samopreživetja: obdelujemo vrtove, pridelujemo sadje in zelenjavo, vlagamo in vkuhavamo shranke za zimo, pripravljamo čaje, zelišča, kreme in čistila, sami pripravljamo drva za zimo, znamo šivati, kuhati, zidati ... Toda individualna samooskrba ima omejitve, poudarja Sanja Lončar in predlaga, kako se povezati v skupnostni model, ki tudi pri nas ponekod že dobro deluje. »Sodelovanje je več kot le seštevek posameznikov. Dognali smo, da je skupaj boljše, lepše, smotrnejše in da nas izpolnjuje,« je prepričana Sanja Lončar. Nedavno se je s Kureščka preselila v Škofjo Loko in tu navezala stike z društvi, ki bi la­hko posameznike povezali v napredni samooskrbi. Lahko bi si izmenjevali semena, sadike, orodja, stroje, skrbeli za skupnostno naročanje, za recikliranje (prineseš staro, vzameš novo), uporabljali »knjižnice« (izposojevalnice) stvari. Sodobna tehnologija nam omogoča kompleksnejše modele sodelovanja (souporaba koles, avtomobilov, orodja) in treba je ugotoviti, katere od teh izkušenj se da uporabiti tudi v naših razmerah.

Več zaupanja in sodelovanja

Spregovorila je o trajnejših oblikah sodelovanja, kakršna je denimo skupnos­tna podpora kmetom pri oskrbi večjega števila družin. Začenjajo se uveljavljati skupnostni vrtovi, kjer je navedla dobro prakso urbanih eko vrtov iz Maribora. Mestne, šolske in društvene vrtove poznamo tudi pri nas. Šolskih je v Sloveniji kakih dvesto, društvena in učna vrtova pa ima v Zbiljah in Prašah tudi Društvo Sorško polje, organizator enega od Sanjinih predavanj. Govorila je tudi o biodinamičnih skupnostih, ki imajo v Sloveniji več kot tri tisoč članov in skrbijo za skupno izobraževanje, pripravo in hranjenje preparatov, nakup materiala, izmenjavo ... Na tujem poznajo skupnostna bivanja in eko vasi. Omenja tudi zanimivo možnost izmenjave prostovoljnih ur (hour­exchange), podprto z ustrezno programsko opremo. »Glavni pogoj za celostno samooskrbo je več sodelovanja,« poudarja Sanja Lončar. To se da tudi v Sloveniji, kjer sicer ljudje ne veljamo ravno za zaupljive. Raziskave kažejo, da drugim zaupa zgolj 18 odstotkov Slovencev (v Švici 52 odstotkov ljudi), vendar s spreminjanjem vzorcev vedenja lahko dosežemo marsikaj.

Ob skupnostni samooskrbi bi lahko zelenjavo pridelovali vse leto, v rastlinjakih. V skupnih hlevih bi redili živali, kjer bi souporabljali prostore in se dogovorili, da bi poleg za svoje v primeru odsotnosti skrbeli tudi za živali drugega.

In kako priti do takega sodelovanja? Sanja Lončar je udeležencem predavanj razdelila vprašalnike, s katerimi želijo ugotoviti, kakšne so potrebe, da bodo lahko na osnovi odgovorov povezali zainteresirane in tako odprli možnosti za nove oblike sodelovanja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 22. november 2013 / 15:24

Zgledna protestnika

V svetu so vse bolj opazni posamezniki, ki skušajo razmere in odnose med ljudmi izboljšati z dejavnim osebnim zgledom. Med najvidnejšimi protestniki te vrste sta Islandec Hördur Torfason in Slovenec P...

Objavljeno na isti dan


Kultura / sreda, 18. marec 2020 / 21:44

Umrl gledališki in filmski igralec Peter Musevski

Ljubljana – V 55. letu starosti je umrl igralec Peter Musevski, so za STA potrdili v Prešernovem gledališču Kranj, kjer je bil od leta 2003 član ansambla. Uveljavil se je kot izrazito karakterni ig...

Slovenija / sreda, 18. marec 2020 / 20:56

Informacije le po telefonu ali elektronski pošti

Kranj – V Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so zaradi širjenja okužb s koronavirusom spremenili poslovanje s strankami. Do preklica bodo informacije o pravicah iz pokojninsk...

Kranj / sreda, 18. marec 2020 / 20:56

Posebno obvestilo Zdravstvenega doma Kranj

Kranj – Zdravstveni dom (ZD) Kranj uvaja telefonsko linijo, kjer bodo občani lahko vprašali vse, kar jih zanima v zvezi z novim koronavirusom z zdravstvenega vidika. Sprva je bila predvidena telefo...

Zanimivosti / sreda, 18. marec 2020 / 20:52

Župnik, ki mašuje na spletu

Župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob se je odločil, da bo v obdobju, ko so cerkve za vernike zaprle vrata, sveto mašo na družbenem omrežju Facebook prenašal v živo – vsak dan ob sedmih zvečer...

Škofja Loka / sreda, 18. marec 2020 / 20:51

V Škofji Loki bo vozil minibus

Škofja Loka – V občini Škofja Loka razmišljajo o uvedbi električnega minibusa, ki bi vozil predvsem v starem mestnem jedru, ki je zaprto za avtomobile, skozi pa ne poteka nobena linija javnega potn...