Boljši časi za upokojence?

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / nedelja, 4. marec 2018 / 13:37

Gospodarsko krizo so občutili tudi upokojenci. Njihove pokojnine se niso usklajevale vse od leta 2009. Varčevalni zakon je za letni dodatek prikrajšal upokojence z višjimi prejemki, prejeli so ga le tisti z nižjimi pokojninami. Ko je vojna, je vojna za vse, pravi stara modrost, enako najbrž velja tudi za krizo. Toda sedaj, ko se je začelo obdobje gospodarske rasti, želijo od tega nekaj imeti tudi upokojenci. Ravno minuli teden jim je prinesel najprej redno uskladitev pokojnin, maja bodo k pokojnini prejeli še dober odstotek iz izredne uskladitve. Oblast zdaj zagotavlja, da bo spoštovala zakon, ki nalaga redno usklajevanje pokojnin, ki temelji na rasti življenjskih stroškov in povprečnih plač. Izredna uskladitev pa je nekakšna poravnava za nazaj. V stranki DeSUS so se zavzeli za 8,7-odstotno zvišanje, toliko naj bi bili namreč upokojenci prikrajšani zaradi varčevanja od leta 2010, ko se pokojnine niso ali so se le delno usklajevale. S postopnim zviševanjem pokojnin bi v naslednjih treh letih lahko krivico vsaj deloma popravili. Vendar bi se za ta cilj morala pokojnina uskladiti za več kot zgolj dober odstotek vsako leto.

Upokojencem z nizkimi prejemki (do petsto evrov pokojnine prejema kar 37 odstotkov upokojencev) uskladitev sicer ne bo občutno povečala pokojnine. Petnajst evrov, kolikor bodo prejeli k petstotaku, ni veliko, nekaj pa vendarle je in ljudje so hvaležni za vsak evro. Tako pravi tudi predsednik upokojenske zveze Janez Sušnik, ko govori o tem, kako je njihova organizacija lani dosegla, da najnižja pokojnina za polnih štirideset let delovne dobe znaša vsaj petsto evrov, kar tudi kaže na malo svetlejše upokojenske čase. Poleg tega bodo upokojenci tako kot že lani znova vsi prejeli letni dodatek in letos bo ta še za deset evrov višji, dobili bodo od 100 do 410 evrov regresa. Evro na evro in se nekako izide, bi lahko rekli ob teh majhnih korakih naprej.

Pokojnin in upokojencev pa ne gre gledati izven celotnega konteksta. Resda so pokojnine prejemki, ki so si jih ljudje zaslužili z minulim delom, toda pokojninski sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti in pokojnine so odvisne od tega, kar danes ustvari aktivna generacija. Razmerje med upokojenci in zaposlenimi se znižuje (v preteklosti sta za enega upokojenca delala dva zaposlena, danes je le še 1,4 zavarovanca na enega upokojenca) in tudi plače niso dobre, kar vpliva tudi na založenost pokojninske blagajne. In da bi bili v prihodnje za upokojence in njihove pokojnine boljši časi, bi se morali izboljšati tudi za zaposlene in njihove plače.