Muzej preteklosti v zavetju Stola

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Zanimivosti / nedelja, 28. januar 2018 / 09:02

Marjan Nadižar je ob domači hiši v Zabreznici uredil razstavo starih kmečkih orodij. Njegova zasebna muzejska zbirka je ena od točk na Poti kulturne dediščine Žirovnica.

Zabreznica – Muzej preteklosti v zavetju Stola je Marjan Nadižar iz Zabreznice poimenoval svojo zasebno muzejsko zbirko, v kateri je v zadnjih šestnajstih letih zbral več kot 230 kosov različnega kmečkega orodja, kakršnega so v vaseh pod Stolom uporabljali pred sto in več leti. Vile, motike, hlapci, ročni svedri, cepci, plugi, lestve, stare sanke, ročne žage, rešeta, koši, jarmi, pripomočki za kmečko peč pa celo stare smuči, okovani čevlji, lesene cokle in še in še starih predmetov je z veliko ljubezni zbiral Marjan po starih žirovniških kmetijah in postopoma urejal muzej na prostem ob domači hiši. »Premalo znamo ceniti preteklost, stare stvari žal tonejo v pozabo. Stari predmeti so za nekoga stara šara, zame pa je to del dediščine prednikov, del preteklosti,« pravi Marjan, ki ga je preteklost zanimala že v osnovnošolskih letih. Prve stare kmečke predmete je dobil kar na kmetiji starih staršev, nekaj so mu jih podarili prijatelji in znanci. Hkrati s predmeti Marjan ohranja tudi dediščino starih imen, saj za predmete, ki se jih dandanes ne uporablja več, izginjajo tudi stara imena. Podajavnik, osipavnik, burkle, šefle – vse to so stara imena predmetov, ki so bili v preteklosti del kmečkega življenja v vaseh pod Stolom. Marjan je poiskal tudi stara poimenovanja prebivalcev desetih vasi žirovniške občine; in če večina ljudi še ve, da so domačini Žirovnice Kašarji, pa le še redkokdo ve, da so domačinom iz Rodin in Smokuča včasih rekli Puntarji, Doslovč in Breznice Čiklarji, Vrbe Ščurkarji, Zabreznice Putriharji, Sela Kračmani, Most in Brega pa Koretarji.

V sklopu muzeja je Marjan uredil tudi poseben kotiček oziroma kapelico, posvečeno patronu vasi svetemu Lovrencu, čigar cerkvica stoji nad Zabreznico. Na ogled pa so tudi leseni kažipoti z napisi, ki jih je izdelal Marjan sam. Po izobrazbi je namreč mizar, četudi že skoraj dve desetletji dela kot pravosodni policist v zaporu na Povšetovi v Ljubljani.

Kot je povedal, si njegov muzej prihajajo ogledat učenci domače osnovne šole, pohodniki po Poti kulturne dediščine in naključni obiskovalci. Njegov muzej na prostem je na Poti kulturne dediščine označen s številko 19.