Trumpovo prvo leto

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 27. januar 2018 / 18:28

Minilo je eno leto od 20. januarja 2017, ko je ameriški predsednik Trump nastopil svoj mandat. Po svetu komentirajo njegov predsedniški slog in rezultate njegovega predsednikovanja. Ocene so zelo različne …

Za vsakogar nekaj

Ena od boljših ocen se mi zdi tista, ki jo je podal naš strokovnjak dr. Bogomil Ferfila, profesor na FDV v Ljubljani. Kako po njegovem Trumpa doživlja ameriška javnost? »V glavah ameriških intelektualcev je Trump katastrofa, v glavah ameriških levičarjev je popolna katastrofa. Verjetno še noben ameriški predsednik ni bil tako opljuvan od medijev, liberalcev in levičarjev. Morate pa upoštevati naslednje: nad Trumpom se zgražajo predvsem intelektualci, ki pa predstavljajo samo pet odstotkov volilnega telesa.« Upoštevati je treba tudi realnost republikanske stranke: na eni strani jo tvorijo nižje izobraženi državljani, ki imajo nižji družbeni status, na drugi strani pa je to stranka bogatašev in poslovnežev. »Trump mora deloma igrati za oba pola, nekaj mora narediti za tiste, ki so ga volili, mora pa biti všeč tudi bogatašem. Sprejeta davčna reforma je deloma pisana njim na kožo. Izstop iz pariškega sporazuma je pisan na kožo poslu: omejitve in regulative zavirajo posel. Kar zadeva gospodarske kazalce, so ti odlični, taki niso bili že vrsto let. Če naredimo primerjavo: v Sloveniji imamo 10-odstotno brezposelnost, v ZDA je le 4,1-odstotna. Borzni indeksi so zelo visoko, poslovno zaupanje je zelo visoko, ko je bil izvoljen, so šli vsi kazalci navzgor. Zakaj? Ker je njegov program vključeval deregulacijo posla in veliko napovedi je že uresničil. Obama je uvedel vrsto liberalno delegiranih politik, okoljevarstvenih in poslovnih omejitev. Trump pa je to močno prerezal. Za posel je to zelo dobro, vprašanje pa je, ali je to dobro za okolje in ljudi. Ob koncu krize se je tem spodbudnim kazalnikom pridružilo še povečanje zaupanja potrošnikov. Če strnem, gospodarska klima v ZDA je odlična … Javno mnenje je tudi pri gospodarskih rezultatih zdaj še proti njemu, poslovna elita pa ve, da je to njegova zasluga. Visoka gospodarska rast, triodstotna, je njegova zasluga, ko jo je napovedal, so se mu pa vsi smejali.« Vprašanje, ki se postavlja zdaj, je, kako se bodo ti dobri gospodarski kazalci odrazili na vmesnih kongresnih volitvah jeseni 2018. »Vprašanje je, ali se bo prepričanje ljudi obrnilo njemu v korist, tu mislim v povezavi z zadnjo davčno reformo decembra lani. Njegovi nasprotniki sicer pravijo, da je pisana na kožo bogatašem, kar ni čisto res. Povprečna štiričlanska družina naj bi zaradi reforme vsako leto privarčevala 1.400 dolarjev. Če bodo ljudje v tem letu dejansko občutili prihranek, se bo mogoče odnos do republikancev in Trumpa izboljšal.«

Davek na dobiček je bil pod Obamo skoraj 37 odstotkov, Trump ga je znižal na 21 odstotkov, kar je primerljivo z evropskimi državami. »Če se podjetju zniža davek za skoraj dvajset odstotkov, je to pomemben stimulans za podjetja. In kaj se je zgodilo doslej? Trump pravi, da je tisoč podjetij že začelo deliti bonuse med zaposlene. Če se bo ta trend nadaljeval in bo šlo to v tisoče, milijone zaposlenih, bodo ljudje videli, da njegove reforme tudi njim osebno prinašajo pozitivne stvari, potem se bo trend obrnil. Če bodo ljudje imeli višje plače, bodo tudi volili za republikance in bodo mogoče imeli tudi Trumpa malo raje.« Profesor Ferfila poudarja še dva momenta, ki sta negativna z vidika družbe, ne pa tudi posla. »V tej davčni reformi so sprejeli tudi dovoljenje za vrtanje nafte na Aljaski, okoljevarstvene pregrade so torej padle, spodkopal pa je tudi Obamacare. Pomemben del Obamove zdravstvene reforme so bile namreč subvencije, ki pa jih je Trump ukinil. Če ukineš subvencije, postane zdravstveno zavarovanje manj privlačno. Drugi dejavnik je pa spodkopavanje obveznosti zdravstvenega zavarovanja. V davčni reformi je namreč predpisal, da ni potrebno obvezno zavarovanje, temveč je to tvoja izbira.« Tako je Trump zapečatil usodo Obamacara. (Vir: MMC RTV SLO)

Sprt z mediji

Trumpove začetne težave so po mnenju prof. Ferfile posledica dejstva, da ni bil doma v politiki. »A zdaj so se stvari umirile in pričakujem mirnejše nadaljevanje predsedovanja. Je pa res, da še nikoli ni bil noben predsednik tako v sporu z mediji. Če si ves čas v sporu z mediji, oni vsako potezo, tudi tisto, ki ni tako slaba, napadejo …«

Čas skrajnežev

»V času skrajnosti zmagajo skrajneži. Njihova ideologija postane vera, kdor ne posnema njihovih stališč, je označen za odpadnika, heretika ali izdajalca, zmerneži na sredini pa so izbrisani.« Tako meni slovita kanadska pisateljica Margaret Atwood (1939) in zdi se, da se marsikje po svetu dogaja prav to; ne le med »barbari«, tudi na kultiviranem Zahodu.