Jezera želijo nazaj v naravi

Nadškofija Ljubljana v denacionalizacijskem postopku že lep čas terja vrnitev zemljišč na območju Triglavskih jezer, državi je ponudila tudi sporazumno ureditev zadeve, namreč najem za simbolično najemnino. Poravnalna ponudba je konec lanskega leta prenehala veljati.

Kranj – Postopki denacionalizacije, ki so se začeli leta 1992, še vedno niso povsem zaključeni. Kot pojasnjujejo na Upravni enoti (UE) Radovljica, je na prvi stopnji rešenih že 99,6 odstotka zadev, v letu 2018 ostajata na prvi stopnji nerešeni še dve zadevi, v vsaki od teh je treba odločiti le še o delu zahtevka. Najobsežnejši v postopku denacionalizacije je bil zahtevek Nadškofije Ljubljana.

Zemljišča v najem državi

Ta od države zahteva vrnitev 3200 hektarjev podržavljenih zemljišč, med njimi je tudi Dolina Triglavskih jezer. Cerkev je leta 2015 državi predlagala poravnalno ponudbo, po kateri bi to območje dobila vrnjeno v naravi, se odpovedala nadomestilu zaradi nezmožnosti uporabe in za nepremičnine, pomembne za projekte zavezanca, sklenila z državo najemno pogodbo za 45 let in simbolično najemnino 20 tisoč evrov. Najemnine država ne bi plačevala neposredno, pač pa bi se zavezala dogovorjeni znesek vlagati v nepremičnine z namenom, da bi bile dostopne širši javnosti in varovane v smislu ohranjanja narave (vzdrževanje poti, saniranje posledic nesreč, postavitev obvestilnih tabel ...), nosila bi tudi stroške javnih dajatev in bremena za najete nepremičnine, po izteku najema pa bi se stranki dogovorili o morebitnem podaljšanju. Poravnalna ponudba ni bila sprejeta in je konec leta 2017 tudi prenehala veljati.

Nadškofija Ljubljana očita državi kot zavezancu in UE Radovljica kot naslovnemu upravnemu organu oviranje denacionalizacijskega postopka, ki upravičence časovno in stroškovno obremenjuje že več kot četrt stoletja. Doslej je nadškofija zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenih nepremičnin zoper sklad kmetijskih zemljišč in gozdov vložila že več tožbenih zahtevkov, o katerih pa še ni pravnomočno odločeno. »Utemeljeno pričakujemo, da bodo upravni organi v prihodnosti o preostanku denacionalizacijskih zahtevkov vendarle odločili brez nepotrebnega odlašanja. Drugačen pristop zavezanca k sklepanju poravnav bi postopke zagotovo skrajšal in znižal uveljavljanje odškodnine,« pravijo na ljubljanski nadškofiji.

Dolgi in zapleteni postopki

Na UE Radovljica smo se obrnili z vprašanjem, zakaj se denacionalizacijski postopki v primeru nadškofije tako dolgo vlečejo. Gre za obsežen in vsebinsko zelo zahteven postopek, pojasnjujejo. Nadškofija Ljubljana ga je vložila pri bivši Občini Radovljica v letu 1992 in dopolnila v letu 1993, obsega pa okoli 21.000 ha podržavljenih nepremičnin (kmetijska zemljišča, gozdovi, stavbna zemljišča, stavbe, zavarovano območje TNP, vodna zemljišča), od katerih jih približno 15.000 leži na območju Triglavskega narodnega parka TNP), okoli 6000 ha pa izven TNP. Podržavljene nepremičnine ležijo na območju štirih občin in obsegajo 16 katastrskih občin. »Zadeva se zaradi obsežnosti rešuje z delnimi odločbami tako, da se odloča o vračilu nacionaliziranih nepremičnin, ko je v celoti ugotovljeno popolno pravno in dejansko stanje. Za vsako od podržavljenih parcel je treba na dan obravnavanja zahtevka in na podlagi rezultatov ugotovitvenega postopka odločiti o možni obliki vračila (vrnitev v naravi, odškodnina v obveznicah, odškodnina v obliki nadomestnih zemljišč). Do sedaj je bilo izdanih 74 delnih odločb in z njimi odločeno o 82 odstotkih celotne zahteve,« razložijo na UE Radovljica. Nadškofiji Ljubljana je vrnjeno približno 17.144 ha, od tega v naravi 17.070 ha, kamor sodijo tudi nadomestna zemljišča, in 74 ha v obliki odškodnine. Pretežni del podržavljenih nepremičnin, o katerih še ni bilo odločeno, se nahaja na območju TNP. Pri nerešenem delu zahteve gre za del zahteve, kjer je še vedno odprtih nekaj pravnih vprašanj (naravne vrednote, vodna zemljišča …).

Organ je dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje ne glede na različne interese, saj je le to podlaga za zakonito odločitev, pravijo na UE Radovljica in dodajajo: »V reševanju so ostali le še postopki, ki jih zaradi zahtevnih pravnih vprašanj ali pritožb še ni bilo mogoče zaključiti. Menim, da smo na področju denacionalizacije naredili velik napredek v smislu zaključevanja več desetletij trajajočih postopkov, saj smo z delnimi odločitvami pri vseh postopkih naredili vse, kar je bilo glede na ugotovljeno dejansko in pravno stanje ter sodelovanje strank v postopku in nastajajočo pravno prakso možno.«