Godlo, ki je v Šenčur privabila številne obiskovalce, sta skuhali Zalka Jovanovič (prva z leve) in Marta Pipan (četrta z leve), na sliki tudi Francka Stružnik, Meri Erjavec in Marko Kogovšek.

Godla jim je hitro pošla

Turistično društvo Šenčur je v soboto v svojih prostorih v središču Šenčurja pripravilo že šestindvajseti tradicionalni Dan šenčurske godle.

Šenčur – Šenčurska godla je znana povsod po Sloveniji, vendar je najbolj značilna za gorenjski okoliš, predvsem za Šenčur. S svojimi posebnimi sestavinami in dovršeno pripravo privablja gurmane vseh generacij. Več kot sto dvajset litrov godle je v soboto hitro pošlo.

Godlo so nekdaj na kmetih kuhali pozimi iz obarnika, to je juhe, v kateri obarijo krvavice. »Šenčurska godla se razlikuje od godle, kakršno kuhajo drugje po Sloveniji,« pravi Zalka Jovanovič, ki jo ob pomoči Marte Pipan že vrsto let kuha za Turistično društvo Šenčur po receptu starejših kmečkih gospodinj iz Šenčurja. »Prava šenčurska godla se mora kuhati več ur, poleg krvi pa potrebujemo ješprenj, kašo, čebulo, česen, številne začimbe za krvavice (majaron, meto) pa tudi poper, sol, mast in ocvirke,« pravi Zalka. Na dnevu godle so vsem obiskovalcem poleg godle postregli tudi »obvezno« prilogo, to je kuhan krompir v oblicah, saj je Šenčur poznan daleč naokoli po dobrem krompirju. Obiskovalcem so jo postregle članice in člani Turističnega društva Šenčur. Godla je teknila tudi Kranjčanom Martinu Žonti, ki prihaja na godlo že peto leto, največkrat skupaj s prijatelji, ter Tonetu Drakslerju in Milanu Košniku, ki na godlo prav tako prihajata že vrsto let. Milan je več kot štirideset let delal v Nemčiji, po vrnitvi domov pa se je pred petimi leti odločil, da jo znova poskusi, in bil navdušen. Prvič pa so prišli godlo poskusit zakonca Angelca in Jurij Prevodnik iz Kranja ter Marinka in Jože Mali s Spodnjega Brnika. »Godlo imajo radi tako starejši kot tudi mlajši, mnogi jo nesejo domov za kosilo, tudi za vso družino,« je pojasnil podpredsednik Turističnega društva Šenčur Marko Kogovšek. Za prijetno vzdušje so v prostorih Turističnega društva Šenčur poskrbeli Jurjevi godci s pevcema Vido Šušteršič in Zlatkom Pivcem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / torek, 17. januar 2023 / 13:40

Lažni intervjuji pri promociji prehranskih dopolnil

Zdravstveni inšpektorat potrošnike svari pred goljufivimi praksami pri prodaji prehranskega dopolnila za hujšanje Keto Diet. Neznano podjetje za promocijo izdelka uporablja izmiš­ljene intervjuje z...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Anketa: V Pirničah dočakali avtobus

S 3. januarjem je začela voziti nova linija mestnega potniškega prometa številka 15 (Stanežiče-Zgornje Pirniče). V četrtek je bil slavnostni dogodek na končni postaji pri gostilni Mihovec v Zg. Pirnič...

Jesenice / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Loto dobitek obogatil proračun

Jesenice - Tik pred novim letom je proračun za leto 2012 dobila tudi Občina Jesenice. Prihodki proračuna bodo znašali 25,3 milijona evrov, odhodki 29,4 milijona evrov, proračunsk...

GG Plus / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Kolimske zgodbe

Kolimske zgodbe Varlama Šalamova so gotovo ena najbolj pretresljivih knjig, kar sem jih bral. Mogoče tudi zato, ker sem jih prebiral med božično-novoletnimi prazniki. V času tor...

GG Plus / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

V Belgiji sem najbolj pogrešal hribe

Ivan Bizjak, doma z Zgornje Bele, je imel od leta 2004 najvišji položaj za komisarjem, ki ga v evropskih institucijah zasedajo Slovenci. Kot generalnega direktorja direktorata za pravosodje in notranj...

Nasveti / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Nevarne ženske

Begine ... Kdo so begine? ... Prvikrat sem poskušala zvedeti čim več o njih, ko sem v devetdesetih letih prevajala Fuentesovo Terro nostro (DZS, 1991), v kateri se eno izmed poglavij i...