Določili nove vrednosti nepremičnin

Geodetska uprava bo v registru nepremičnin za nekatera območja prilagodila vrednosti nepremičnin spremembam na trgu v obdobju 2014–2017.

Kranj – Zdaj že stari zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin je določal, da je modele vrednotenja nepremičnin treba preverjati najmanj na vsake štiri leta in da mora vlada v primeru, ko se vrednost nepremičnin spremeni za več kot deset odstotkov od zadnje spremembe, določiti nove indekse vrednosti nepremičnin. Vlada je na dopisni seji v ponedeljek, tik pred uveljavitvijo novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, sprejela uredbo, s katero je določila indekse vrednosti nepremičnin na dan 31. marec 2017, pri tem pa je upoštevala spremembe, ki so nastale od zadnje indeksacije vrednosti nepremičnin na dan 31. marec 2014. Geodetska uprava bo morala podatke o vrednosti nepremičnin spremeniti v registru nepremičnin najkasneje v petnajstih dneh po uveljavitvi uredbe.

Vrednosti stanovanj višje v osrednji Sloveniji

Z najnovejšo indeksacijo se vrednosti stanovanj na nekaterih območjih v Sloveniji zvišujejo od 10 do 25 odstotkov. Najbolj se zvišujejo na širšem območju Ljubljane – od 12 odstotkov na obrobju do 25 odstotkov v središču Ljubljane, na preostalih območjih, med njimi so tudi Medvode, Mengeš, Kamnik in Kranj, pa se večinoma zvišujejo za 10 odstotkov, nikjer pa ne presegajo 14 odstotkov. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor, je glavni razlog za zvišanje cen stanovanj povečanje povpraševanja zaradi večje kupne moči, ugodnih stanovanjskih posojil in dokaj majhne ponudbe, predvsem v Ljubljani in njeni okolici pa je na večje povpraševanje in zvišanje cen vplival tudi večji turistični obisk in večji obseg kratkotrajnega oddajanja nepremičnin v najem.

Višje vrednosti hiš tudi na Bledu in v Bohinju

Podobno kot za stanovanja velja tudi za stanovanjske hiše. Vrednosti hiš se zvišujejo predvsem na območju osrednje Slovenije, sicer pa tudi na območju Bleda in Bohinja, zvišanje je od 10 do 12 odstotkov. Povpraševanje po stanovanjskih hišah je povezano predvsem z domačim povpraševanjem in je posledica povečanja kupne moči, ugodnih stanovanjskih posojil in dokaj majhne ponudbe, ugotavljajo na ministrstvu in dodajajo, da je ponudba zazidljivih zemljišč dokaj omejena in da so posledično zaradi tega tudi cene zemljišč relativno visoke.

Znižanje vrednosti lokalov in pisarn

Stagniranje na trgu lokalov in pisarniških trgovin se odraža tudi v vrednosti nepremičnin. Vrednosti za lokale se od deset do devetnajst odstotkov znižujejo na območju nekaterih mestnih občin, na širšem gorenjskem območju sta to območji Domžal in Kamnika. V coni Domžale center se vrednosti znižujejo za petnajst odstotkov, enako tudi v coni Kamnik center. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, na stagnacijo na kupoprodajnem trgu vplivajo krepitev najemanja lokalov, ponudba, ki presega povpraševanje, in prodaja poslovnih nepremičnin v okviru stečajnih postopkov. Podobno je tudi na trgu pisarniških nepremičnin, vrednosti se znižujejo na območju nekaterih mestnih občin, med katerimi pa ni gorenjskih.

Znižanje na zahodu, zvišanje na vzhodu

Vrednost kmetijskih zemljišč se z novo indeksacijo za nekatere vrednostne cone na zahodu države znižuje za deset odstotkov, medtem ko se za nekatere cone na vzhodu in na posameznih območjih osrednje Slovenije (južno od Ljubljana) zvišuje, zvišanje pa sega vse do 25 odstotkov. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, se cene kmetijskih zemljišč na zahodu države v zadnjem obdobju znižujejo in približujejo cenam na drugih območjih, znižujejo se tudi na Primorskem, vendar zaradi špekulativnih pričakovanj še vedno ostajajo visoke, v Pomurju in na Goričkem, kjer so bile cene zelo nizke, pa se zadnjih pet let stalno zvišujejo, a tudi po indeksaciji ostajajo med najnižjimi v državi.