Željko Puljić, glavni direktor (desno), in Janko Öri, direktor marketinga in vodja strateškega odbora, na včerajšnji predstavitvi 70-letnice kranjskega Iskratela / Foto: Gorazd Kavčič

Obstali zaradi drznosti

Kranjski Iskratel je eno redkih evropskih podjetij, ki se s telekomunikacijami ukvarja že sedemdeset let. Lani imeli dobrih 95 milijonov evrov prihodkov.

Kranj – »Iskratel je s svojimi predhodniki podjetje, ki je vedno skrbelo za lasten produkt, lastno blagovno znamko, lastno prodajno omrežje in lastno proizvodnjo. To je bila vedno njegova največja odlika,« je na včerajšnji novinarski konferenci ob 70-letnici kranjskega tehnološkega velikana Iskratela poudaril njegov glavni direktor Željko Puljić. Nekdaj telefonske centrale, danes pa sodobni infokomunikacijski sistemi po Puljićevih besedah sodijo med tehnološko najbolj zahtevne izdelke, ki jih znajo proizvajati samo v približno desetih državah na svetu. Ob 70-letnici so izdali tudi knjigo o zgodovini Iskratela, v vhodni avli poslovne stavbe so postavili muzejsko razstavo, drevi pa bodo na Brdu pri Kranju pripravili tudi osrednjo slovesnost, na kateri bodo prisotni tudi veleposlaniki Rusije, Ukrajine in Moldavije, prisotne pa bo v imenu vlade nagovoril zunanji minister Karl Erjavec.

Med največje mejnike v 70-letni zgodovini Iskratela, ki je danes v večinski lasti družbe, katere lastniki so zaposleni in nekdanji zaposleni, je Puljić izpostavil postavitev telefonske centrale za olimpijske igre v Moskvi leta 1980, ki ni pomenila samo tehnološkega preboja, ampak tudi dokončen preboj na mednarodni trg. Za nadaljnji razvoj družbe je bila prelomna odločitev tudi ustanovitev skupnega podjetja Iskratel z nemškim velikanom Siemensom leta 1989. »Dvajset let je trajalo to obdobje, ki je omogočilo, da se je podjetje dvignilo tehnološko in finančno,« je poudaril. Po odhodu Siemensa se Iskratel ni ustavil, saj so zaposleni, ki so tedaj postali tudi novi lastniki podjetja, še naprej verjeli v njegov nadaljnji razvoj. Kriza, ki je nastopila leta 2008, se je močno odrazila tudi v njihovem poslovanju, saj so začeli redno poslovati z izgubo. »Od leta 2014 znova poslujemo z dobičkom iz poslovanja, imamo dobre poslovne kazalce, stabilizirali smo poslovanje, krepimo prisotnost na trgu in pridobivamo nove trge, eden zadnjih strateških trgov je Iran. Kar je prav tako zelo pomembno, smo finančno stabilni, zadolženost vsako leto znižujemo.« Iskratel se zdaj na podlagi Strategije 2020 usmerja v verzifikacijo, želi postati globalni ponudnik integriranih infokomunikacijskih rešitev v poslovnih vertikalah – telekomunikacije, transport, javna varnost, pametne skupnosti in energetika. »Čakajo nas velika vlaganja, povezovanje s partnerji, tudi vlaganje v anorganski del podjetja, tudi s pritegnitvijo zagonskih podjetij, saj želimo biti prepoznani kot inovativno podjetje,« je še napovedal Puljić.

Janko Öri, direktor marketinga in vodja strateškega odbora v Iskratelu, je v predstavitvi knjige Iskratel 70 let med drugim poudaril, da je vsaka generacija v podjetju šla skozi vzpone in padce. »Vsaka generacija je morala biti razvojno, tehnološko, organizacijsko, finančno na višku, da je spodbudila razvoj naslednje generacije. Vsaka je tudi pravočasno našla prave strateške partnerje, in kar je še pomembneje, našli so pogum in drznost, da so si zagotovili svoje mesto v teh partnerstvih. Nikoli niso pristali le na licenčno proizvodnjo, vedno se je iskala dodana vrednost, zato je Iskratel danes ena redkih firm na področju telekomunikacij v Evropi, ki je preživela 70 let. Edino Ericsson ima več let,« je dejal.

Iskratel je danes prisoten na 30 trgih. Celotna skupina zaposluje 950 sodelavcev, od tega 700 v Sloveniji. Prihodki so lani znašali 95,6 milijona evrov, ustvarili pa so 2,1 milijona evrov dobička iz poslovanja in 7,2 milijona evrov čistega dobička. Za letos načrtujejo enak obseg prihodkov, ob tem pa 4,2 milijona evrov dobička iz poslovanja in 9,5 milijona evrov čistega dobička.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 27. oktober 2006 / 06:00

Ohrovt

Glavnati in listnati ohrovt, ki je lahko tudi okrasne narave, sta bližnja sorodnika zelja. Pri ohrovtu je glava za razliko od ostalih vrst zelja veliko bolj razrahljana, listi pa so bolj...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. september 2016 / 15:52

Male čistilne naprave ali greznice?

Male čistilne naprave bodo kot manj obremenjujoče za okolje počasi zamenjale greznice. A po mnenju Jožeta Panjana s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo je delovanje aerobnih malih čistilnih naprav...

Cerklje na Gorenjskem / sreda, 21. september 2016 / 15:50

Živina se vrača v dolino

Krvavec – Na večini gorenjskih planin se v teh dneh končuje pašna sezona. Na Krvavcu se običajno zaključi po malem šmarnu, to je 8. septembru. Letos so do nedelje, 18.septembra, kmetje že odgnali...

Kultura / sreda, 21. september 2016 / 15:50

Pogovor z lesom

Narava, predvsem živalski svet, navdihuje rezbarja Petra Gučka iz Križev, ki še do konca tega tedna razstavlja v Šenčurju.

Kranjska Gora / sreda, 21. september 2016 / 15:49

Storimo nekaj za svoje srce

Gozd - Martuljek – Ob svetovnem dnevu srca (29. septembra) želijo ljudi po vsem svetu opozoriti, da so bolezni srca in srčna kap vodilni vzroki smrti. V Sloveniji od leta 1991 uspešno deluje Društv...

Jesenice / sreda, 21. september 2016 / 15:48

Stojnica z brezplačnimi pridelki

Jesenice – Občina Jesenice je na pobudo javnosti na Tržnici Jesenice na Stari Savi postavila stojnico, na katero lahko vsi, ki imajo višek pridelkov z domačega vrta, te pustijo tam za tiste, ki jih...