Nekaj davčnih novosti v novem letu

Tudi v prihodnjem letu se obetajo nekatere davčne novosti. Med vidnejšimi je večje neto izplačilo božičnice in pravičnejši sistem dodatne davčne olajšave.

Kranj – Božičnice oziroma trinajste plače bodo z novim letom do višine povprečne plače v celoti oproščene plačila dohodnine, medtem ko so bile letos le do sedemdeset odstotkov. Zaposleni v podjetjih bodo tako dobili višje neto izplačilo, če jim bodo delodajalci božičnice izplačali januarja prihodnje leto namesto decembra letos. Z novim letom se obeta tudi sprememba splošne olajšave, ki naj bi zaradi vpeljave linearnega modela postala pravičnejša. Dodatni splošni olajšavi za tiste, ki zaslužijo najmanj, sta po mnenju sindikatov krivični, saj zaradi svoje stopničaste narave zavezanec, ki le za evro preseže dohodkovni prag, izgubi pravico do dodatne splošne olajšave. Za zavezance, ki imajo skupni letni dohodek od 11.166,37 evra do 13.316,83 evra, bo odslej veljalo linearno določanje olajšave. Tako bo vsak dodaten evro dohodka olajšavo znižal za slab evro in pol. S tem bodo odpravljene anomalije, ko je denimo zavezanec ob povečanju bruto plače prejel nižjo neto plačo zaradi nezvezno določene splošne olajšave. Za preostale zavezance, ki ne spadajo v ta dohodkovni razred, se bo olajšava še naprej določala po starem.

Kljub predlogu, da se višina normiranih dohodkov pri samostojnih podjetnikih s sedanjih osemdeset odstotkov zniža na šestdeset odstotkov, davek pa naj bi se zaračunaval glede na zavezančevo uvrstitev v dohodninski razred, obdavčitev normirancev ostaja nespremenjena. Še naprej torej velja cedularna obdavčitev po stopnji dvajset odstotkov, normirani odhodki pa ostajajo na višini osemdeset odstotkov. Nekaj sprememb pa vendarle je: samostojni podjetnik bo moral izstopiti iz sistema, če bo imel v dveh zaporednih letih več kot tristo tisoč evrov prihodkov. Davčno priznanih bo največ osemdeset tisoč evrov za s. p. in štirideset tisoč evrov za popoldanski s. p. Finančna uprava pa bo po novem seštevala prihodke povezanih oseb, kar pomeni, da družinski člani ne bodo smeli imeti vsak svojega normiranega s. p.-ja oziroma se bodo njihovi prihodki seštevali. Zakonodaja pa jim vseeno daje možnost, da dokažejo, da ne izkoriščajo prednosti normativne obdavčitve, temveč vsak opravlja svojo dejavnost.

Po novem se bodo lahko tudi v prihodnjem letu uporabljale vezane knjige računov. Sprememba zakona o davčnem postopku pa prinaša tudi možnost plačevanja brez provizije pri upravnih in državnih organih. Spremembe bodo tudi na področju študentskega dela, splošna olajšava se bo namreč s sedanjih 75 odstotkov dvignila na sto odstotkov. Nova davčna zakonodaja pa prinaša tudi davčno razbremenitev zaposlenih, ki jih slovenska podjetja napotujejo na delo v tujino, ter tujcev, ki jih želijo zaposliti naša podjetja. Spremembe se obetajo tudi lastnikom nepremičnin. Nova zakonodaja o urejanju prostora uvaja novo dajatev za nezazidana stavbna zemljišča, davek s tega naslova pa bo šel v proračun občin. Kolikšna bo obdavčitev, je odvisno od občine, vendar ne sme znašati več kot 0,3 evra na kvadratni meter. Podobno pa je višina davka od občin odvisna tudi v primeru nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kjer se cene glede na posamezne občine lahko precej razlikujejo.

Davkoplačevalci pa bodo v prihodnjem letu izpostavljeni tudi večjemu nadzoru. Tako gre vsaj sklepati na podlagi zaposlovanja v Finančni upravi. Ta naj bi zaposlila več kot petdeset novih davčnih inšpektorjev, ki bodo ugotavljali nepravilnosti na terenu.