Podobe iz opusa Mihe Maleša
Letos o kresu je minilo trideset let od smrti Mihe Maleša. Rodil se je v Jeranovem pri Kamniku in postal eden najbolj samosvojih in očesu prijaznih slovenskih slikarjev dvajsetega stoletja. Oglejmo si na teh dveh straneh njegovo časopisno galerijo …
Miha Maleš je gorenjski rojak, rodil se je 6. januarja 1903 v vasici Jeranovo pri Kamniku, umrl je 24. junija 1987 v Ljubljani. Študiral je na likovnih akademijah v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi, kjer je leta 1927 diplomiral. »Rojstni kraj Jeranovo pri Kamniku je s svojo slikovito okolico Maleša zaznamoval za vse življenje in ostal mu je zvest do zadnjih dni. Svet podob, v katere se je zagledal kot otrok, je nosil s seboj, kamorkoli je šel. Najprej je obiskoval šolo v Ljubljani, nato v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi, kjer je dobil svetovljansko širino in pogled v vse smeri likovnega ustvarjanja. Praga je zanj pomenila mnogo več kot konec študija in potrditev njegove usposobljenosti za slikarja in grafika. Praga je v njem prebudila in izoblikovala vse talente, ki so tleli v mladem kmečkem fantu. Vse spodbude, ki jih je tu sprejel, je kasneje na domačih tleh razvijal in spreminjal v delo. Delal je veliko in z velikim veseljem, zanj je bilo to kot igra. V slovensko duhovno življenje je prinesel nekaj duhovne razgibanosti tedanje Prage, popularizacijo umetnosti, sodoben likovni izraz, odlično grafiko, ki jo je želel dvigniti na raven slikarstva, ilustracijo, ustanovil prvo bibliofilsko založbo, izdajal takrat prvo umetniško revijo Umetnost od 1936 do 1945, usmerjal je pisanje zanjo in iskal nove pisce, urejal revijo Ilustracija 1929/30, odprl trgovino Umetniški salon, izdajal umetniške mape, zamenjaval, zbiral ter hranil umetniška dela. Ustvaril je, v sodelovanju z ženo Olgo, eno največjih umetniških zbirk v Sloveniji. Veliko je potoval po Evropi in bil informiran o vseh novostih na področju grafike ter slikarstva. Spremljal je tudi delo svojih sošolcev, prijateljev in znancev in stkal veliko tovarištev. Podobe, ki so pritegnile njegovo pozornost z linijo, barvo, občutenjem, vsebino in so bile ubrane z njim, je želel imeti nekje blizu sebe. Tako je ohranil veliko del svoje generacije. Na razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani je bilo med 3. in 25. septembrom leta 1980 predstavljenih javnosti kar 430 del iz njegove zbirke. Velik del Maleševe ustvarjalnosti je kot donacija shranjen v Maleševi galeriji v Kamniku …« (Vir: Wikipedija)