Spet božič …

… ljuba dobra mamá: Bog za pozdrav in vse presvetljeno od srca. Preživi v svoji tihoti prisrčen praznik, tako kot jaz v svoji, vsak v svoji sobi, imava najboljše, lahko se potopiva vase in to je konec koncev najbolj svečano, kar si lahko zamislimo … To je delček božičnega pisma, ki ga je eden največjih pesnikov Rainer Maria Rilke (*1875) poslal materi Phii Rilke iz devinskega gradu pri Nabrežini 21. decembra 1911. Bil je gost grofice Marie von Thurn und Taxis in je preživljal veliko ustvarjalno krizo. Tu so se začele rojevati njegove Devinske elegije, lirični biseri, ki jih je zmogel dokončati šele dvanajst let pozneje.

Rilkejeva mati, Pražanka iz bogataške družine, ki je do očetove smrti živela brezskrbno življenje, se je poročila z Rilkejevim očetom, katerega vojaška kariera se je 'sfižila'. Zato je želel zanjo navdušiti sina, ki pa ni imel smisla za kadetnico. Mati, ki je znala uživati življenje, je bila tudi globoko verna in se je s soprogom kmalu razšla. Slutila je sinovega genija.

Rainer Maria Rilke ni bil bitje, ki bi kot družinski človek živel vezan na isti kraj. Njegovo življenje ni bilo lahko, kljub mecenom, ki so ga izjemno cenili. Njegov veliki vzornik v delu je bil francoski kipar Auguste Rodin, o katerem je napisal tudi knjigo. Rilkeja je vznemirjal svet, zato so bila njegova božična pisma materi, napisana v letih 1900–1925, iz zelo različnih krajev. Šestindvajsetega ni napisal, saj je 29. decembra 1926 umrl v švicarskem kraju Raron v južnem Wallisu. Ne glede na to, da se nista videla, sta sin in mati šesto uro zvečer 24. decembra spremenila v plemenito druženje spominov ob uri Jezuščkovega rojstva. Večeri pod božičnim drevcem, ki jih je Phia prirejala Rilkeju v otroštvu, so bili za oba nekaj svetega; od matere k sinu in od sina k materi so romala zelo osebna in poduhovljena darilca. Ko je Rilkeja obiskala sloveča egipčanska lepotica Nimet Bey, ji je želel v vrtu ubrati nekaj vrtnic in se je zbodel s trnom. Roka se je vnela, zastrupitve ni bilo mogoče zajeziti. Na njegovem nagrobniku je vklesano Vrtnica, o, čisto protislovje, poželenje, biti nikogaršnji spanec pod tako številnimi vekami.

Porova torta/Tortino ai porri (različic je precej)

Za 4–6 oseb potrebujemo: 2 žlici moke, 200 g zmrznjenega listnatega testa, 1 žlico masla, 1 šalotko, 2 srednje velika pora, 30 cl sveže smetane, 60 g nastrganega parmezana, 3 jajca, 1 strok česna, sesekljana zelišča – peteršilj, drobnjak, origano, 1 ščep muškatnega oreščka, sol, poper, nizek okrogel model s premerom 24–26 cm

Por očistimo in ga narežemo na tenke kolobarčke. Šalotko in česen sesekljamo. Na žlici masla prepražimo zelenjavo. Odtaljeno testo položimo na pekač in ga ob robovih potegnemo navzgor. Testo prepikamo z vilicami in ga pustimo počivati 15 minut, nato nanj enakomerno razporedimo ohlajen por.

Jajca stepemo, dodamo smetano, moko, muškatni orešek, parmezan, poper, sol in prelijemo čez por. V pečici, ogreti na 190°, pečemo dobre pol ure, da je površina zlato rumena. Ponudimo z radičem v solati.

Pa dober tek!