Veter povzročil veliko škodo v gozdovih

Po prvi oceni je veter v Sloveniji poškodoval okoli pol milijona kubičnih metrov drevja, od tega na Gorenjskem od 120 do 140 tisoč »kubikov«.

Bled, Kranj – Gozdove je po žledolomu pred tremi leti (in čezmerni razmnožitvi lubadarja v poškodovanih sestojih) ta teden prizadela nova ujma. V ponedeljek in v torek je namreč pihal močan veter, ki je ruval in lomil gozdno drevje. V Zavodu za gozdove Slovenije za zdaj še ne morejo dati podrobne ocene o škodi, po doslej zbranih podatkih pa naj bi veter poškodoval okoli pol milijona kubičnih metrov drevja. Najbolj so po­škodovani gozdovi na Kočev­skem in Koroškem, škode so velike tudi na Zgornjem Gorenjskem ter na območju občin Jezersko, Logatec, Idrija, Cerknica in Postojna, najmanjše pa v gozdovih na vzhodu države, so sporočili iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Bled: od dvajset do štirideset tisoč kubičnih metrov

»Po tem, kar smo doslej videli na terenu, količino poškodovanega drevja na blejskem gozdnogospodarskem območju ocenjujemo na 20 do 40 tisoč kubičnih metrov. Največ škode je veter povzročil v gozdovih v Bohinju, drugje so poškodbe manjše in lokalno razporejene,« je dejal Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote zavoda za gozdove, in dodal, da so v Bohinju prizadeti predvsem sestoji, ki jih je v zadnjih letih močno poškodoval lubadar in so zaradi tega zelo nestabilni in občutljivi na vse mehanske vplive. Najhuje so prizadeta območja med Jereko in Koprivnikom, zahodni del Jelovice od Bistrice preko Nemškega Rovta do Rovtarice, okolica daljnovoda Bistrica–Soriška planina, več tisoč kubičnih metrov poškodovanega drevja je v Ukancu, drugje so poškodbe predvsem na robovih cest, daljnovodov in žarišč lubadarja. Gozdne ceste, ki so bile kopne, so zelo močno poškodovane, tiste v višje ležečih gozdovih pa so bile pod zaščito snega.

Kranj: najmanj sto tisoč kubičnih metrov

»Ocenjujemo, da je na kranjskem gozdnogospodarskem območju poškodovanih najmanj sto tisoč kubičnih metrov drevja, natančnejšo oceno pa bomo lahko dali šele po tem, ko se bodo razmere na terenu umirile,« je povedal Janez Logar, vodja kranjske območne enote zavoda za gozdove, in dodal, da so med bolj prizadetimi ravninski gozdovi na delu Kranjskega polja in na Sorškem polju, na območju Lavtarskega Vrha in Pševega in v gozdovih ob Savi. Na območju krajevne enote Poljane poročajo o vetrolomu na območju Svete Barbare, Hrastnice, Ožbolta in Sopotnice, na območju od Gabrške Gore proti Lučinam, na območju Žirovskega Vrha, Prelesja, Podjelovega Brda in Stare Oselice; najbolj so prizadeti gozdovi na zahodnih in jugozahodnih legah, še posebej v sestojih, ki so jih že prej precej »razrahljali« napadi lubadarja. Na območju krajevne enote Železniki so najbolj poškodovani gozdovi okrog Martinj Vrha, Zalega Loga, Sorice, Ojstrega Vrha, Smoleve in na pobočju Hrastnika. Kakšno je stanje na Jelovici, v sredo gozdarji še niso vedeli, ker so bili višji predeli še nedostopni. Na območju krajevne enote Preddvor je škoda največja na Jezerskem, kjer je veter podiral drevje tudi v pasovih. V dolini Kokre je podiral posamična drevesa in šope dreves, v Podstoržiču ni večjih škod, dostop v dolino Komatevre pa je gozdarjem preprečil plaz. V gozdovih so nastali tudi manjši usadi, nekaj škode je tudi na gozdnih cestah, vendar še nimajo natančnega pregleda, ker nekatere ceste zaradi podrtega drevja niso prevozne.

Lastniki naj pregledajo gozdove

V zavodu za gozdove pozivajo lastnike gozdov, da po umiritvi vremena pregledajo svoje gozdove. Posek in spravilo poškodovanega drevja lahko začnejo takoj, še pred izdajo odločbe zavoda, vendar pa morajo o začetku del obvestiti revirnega gozdarja. S sanacijo poškodovanih sestojev morajo končati do sredine maja prihodnjega leta, kar je pomembno za to, da bi preprečili dodatno škodo, ki bi jo povzročila morebitna čezmerna razmnožitev lubadarja. Ker je posek izruvanih in polomljenih dreves zelo nevarno opravilo, priporočajo lastnikom, da se sami odločijo za izvedbo del le v primeru, če so za to usposobljeni in opremljeni, sicer pa naj raje najamejo za to usposobljene gozdne delavce.