Marija I. Škotska
Letos je minilo 430 let, odkar so obglavili Marijo Stuart, ki so jo razglasili za kraljico, ko je imela šest dni. Njen enaintridesetletni oče, poročen z Marijo Gviško iz družine francoskih vojvod, je bil silno razočaran, ker se je 8. decembra 1542 rodila deklica, on pa je pričakoval moškega potomca, ki bi bil zaradi sorodstvenih vezi tudi pretendent na angleški prestol. Deklico so okronali, ko ji je bilo devet mesecev, regentka je postala njena mati. Med Angleži in Škoti so bili zmeraj bolj krvavi spori med katoličani in evangeličani. Mati je deklico skrivala, in ko so Škotom prišli na pomoč Francozi, je petletna punčka odpotovala na francoski dvor. Bila je izjemno nadarjena, poleg angleškega jezika je govorila francosko, italijansko, špansko, latinsko in grško. Pri petnajstih se je poročila z nekaj mlajšim francoskim prestolonaslednikom in bila poldrugo leto tudi francoska kraljica. Ko se je kot mlada vdova kralja Franca II. vrnila na Škotsko, so gorečo katoličanko cenili in spoštovali. Ko pa je njen drugi mož vpričo nje ubil njenega tajnika in ljubimca Riccioja, se je zapletla v politične boje. Bila je poražena v vseh bitkah. Nekega dne je v gradu, kjer je bivala, odjeknila eksplozija, v kateri je preminil njen drugi mož, o katerem se je izkazalo, da so ga zadavili že pred eksplozijo. Šušljalo se je, da je imela prste vmes tudi kraljica, ki se ji je prestol zamajal. Škotsko plemstvo jo je leta 1567 prisililo k odstopu, kralj je postal njen mladoletni sin Jakob, poznejši kralj Škotske in Anglije. Marija se je zatekla v Anglijo, misleč, da bo dobila pomoč pri Elizabeti I., svoji sorodnici. Ta pa jo je dala zapreti. Kraljici se nista nikoli srečali. Devetnajst let je Marija Stuart preživela zaprta v različnih dvorcih in kovala zarote proti Elizabeti I., dokler ta »zaradi veleizdaje« slednjič ni podpisala njene smrtne obsodbe z obglavljenjem 8. februarja 1587.
.
Sladica Marije Stuart (nastala ob prvi vrnitvi na Škotsko)
Zanjo potrebujemo: 1 zavitek listnatega testa, 2 žlici robidove marmelade, 90 g masla, 85 g sladkorja, 4 jajca, 90 g citronata in oranžata (kandirana lupinica pomaranč oz. limon), 45 g sultanin, 3 žlice moke s sredstvom za vzhajanje (na skodelico 1,5 žličke pecilnega praška).
Pečico segrejemo na 240°. Globok pekač s premerom 22 cm premažemo s stopljenim maslom. Testo razvaljamo na pomokani površini in z njim obložimo pekač, testo pa ob robu potegnemo navzgor. Pekač damo za 20 minut na hladno, nato z vilicami prepikamo testo in ga pečemo 10 minut. Namažemo ga z marmelado in ohladimo. V majhni posodi umešamo sladkor in maslo. Stepamo in počasi dodajamo jajce za jajcem, da se testo speni. Nato vmešamo kandirano sadje, sultanine ter 3 žlice moke, ki smo ji dodali pecilni prašek. V pečici, ogreti na 230°, pečemo sladico 10 minut, nato znižamo temperaturo na 210° in pečemo približno še 25 minut. Napravimo preskus z zobotrebcem. Če je suh, ko ga potegnemo iz sredice, je sladica pečena. Ponudimo toplo ali mrzlo, največkrat s stepeno sladko smetano.
Pa dober tek!