Dan koruze na Spodnjem Brniku

Na Spodnjem Brniku so tehtali koruzne hibride za zrnje s poskusnega polja in kmetovalce opozorili na jesenska opravila.

Spodnji Brnik – Spravilu silažne koruze s poskusnega polja na obrobju Spodnjega Brnika je minuli četrtek sledila še žetev koruznih hibridov za zrnje semenarske hiše RWA Slovenija – Agrosaat. Ta je ob tej priložnosti v sodelovanju s kranjskim kmetijsko-gozdarskim zavodom (KGZ) in kmetijo Francija Fona, ki je skrbel za poskusno polje, pripravila Dan koruze. Jože Mohar iz semenarske hiše je kmetovalcem predstavil štirinajst sort koruze za zrnje od razreda 220 do 380. V poskusu so prevladovale klasične zobanke, ki so v glavnem za krmo, vmes pa so bile tudi poltrdinke, primerne za človeško prehrano.

Koruzo so tudi stehtali. Pridelki suhega zrnja (14 odstotkov vlage) so se gibali od 9628 do 15.526 kg/ha. »Povprečen pridelek suhega zrnja je bil 13.310 kg/ha, kar je dobro za letošnje leto,« je pojasnil Mohar. Rastne razmere na brniškem poskusnem polju, ki ga ima Fon v najemu, sicer niso bile najboljše, je dejal Mohar: »Zaradi neprimernega kolobarja je zemlja zelo uničena. Gre tudi za primer neprimerne rabe – za obdelavo in spravilo v premokrem vremenu, še zlasti jesen je lahko zelo delikatna za uničevanje strukture zemlje.«

Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo na KGZ Kranj, je potegnila črto pod pridelovalno leto in kmetovalce opozorila na najnujnejša jesenska opravila. Najprej je podarila, da bo treba kolobar v prihodnjih letih še izboljševati, predvsem zaradi zatiranja škodljivih organizmov: »Na Gorenjskem imamo v kolobarjih kar 60 odstotkov koruze, sledijo žita. Močno narašča pridelava tritikale, ker je bolj prilagodljiva in lažje prenaša slabše rastne razmere in kislost zemlje. Zanimivo je, da ohranjamo obseg pridelave krompirja, vsako leto se nabere blizu 800 hektarov površin.«

S pridelki so gorenjski kmeti letos lahko zadovoljni, so pa septembrski dež in nizke temperature povzročili nekaj težav strniščnim dosevkom, je dejala Kalanova in poudarila, da je pri vseh kulturah izjemno pomembno upoštevanje optimalnih priporočenih rokov za setev. Spomnila je, da se bo 15. novembra iztekel rok za razvoz gnojevke, ki letos zaradi lepega oktobra ne bo podaljšan, medtem ko bo razvoz gnoja prepovedan s 1. decembrom. »Letos je tudi ugodno vreme za apnenje. Na splošno je na naših območjih precej nizek pH, kar je posledica teksture, sestave tal in morda tudi mineralnega gnojenja. Zaradi zakisovanja tal in uporabe gnojil s fosforjem se ta čas tudi na Gorenjskem ukvarjamo s presežki kadmija v nekaterih pridelkih. Proces zakisavanja povzroča tudi zbitost tal, čemur bo treba v prihodnje posvetiti precej pozornosti,« je pojasnila Kalanova in kmetovalcem svetovala sprotno rahljanje tal. Proces razkisanja tal z vrednostjo pH pet ali manj naj bi ob rednem apnjenju trajal pet do deset let. Mohar je ob tem izpostavil njihov novi strniščni dosevek – meliorativno redkev, ki naredi do 70 cm globok koren in skrbi za globinsko rahljanje zemlje.