Narava je najlepša slika

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Razvedrilo / sreda, 1. maj 2019 / 18:49

Kulturno umetniško društvo LIK Naklo je pripravilo razstavo slikarja Jožeta Valenčiča z naslovom Narava je najlepša slika z bogatim kulturnim programom. V polni dvorani Doma Janeza Filipiča so predstavili tudi avtorjevo pesniško zbirko, nastopile pa so Dečve, simpatične pevke folklorne skupine Sava.

Vsestranskega ustvarjalca Jožeta Valenčiča mnogi poznajo kot nekdanjega vrhunskega kolesarja, v zadnjem obdobju pa se predstavlja kot uspešen slikar, pesnik in recitator. S svojo dobrodušno odprtostjo, skromnostjo, mnogimi talenti ter hudomušnim, vedno pristnim človeškim odnosom je skozi leta ustvarjanja segel v srca mnogih, ki so tudi tokrat napolnili Dom Janeza Filipiča. Pavlinova galerija je tako hitro postala pretesna, zato je nemudoma padla odločitev o selitvi kulturnega programa v sosednjo dvorano, ki so jo obiskovalci napolnili do zadnjega kotička.

Program je brezhibno povezovala predsednica KUD LIK Naklo Alojzija Murn, ki je Jožeta predstavila ne samo kot slikarja in organizatorja slikarske kolonije na idilični planini Konjščici, ki mu je blizu impresionizem – zlasti mu je pri srcu Claude Monet, ter pesnika, ki piše poezijo že od mladih let, temveč tudi kot nekdanjega vrhunskega športnika. Jože je bil namreč v sedemdesetih letih večkratni državni kolesarski prvak bivše skupne države, dvakratni balkanski prvak in uspešen udeleženec olimpijskih iger. Predsednica Murnova je predstavila tudi poklone, ki so jih Valenčičevemu raznovrstnemu ustvarjanju izrazili umetnostni zgodovinar Damir Globočnik, Mira Delavec in France Pibernik. Naj omenimo, da Jože ni pristaš svobodnega verza, večino njegovih pesmi odlikujejo klasične pesniške oblike, med katerimi prevladuje sonet, kar je dandanes premalo cenjena redkost.

V kulturnem programu so nastopile Dečve, pevke folklorne skupine Sava, s spevnimi ljudskimi pesmimi, Jože Mohorič pa je interpretiral pesmi iz pravkar izdane Valenčičeve pesniške zbirke Samotne poti. Kot je zapisala Mira Delavec: Samotne poti so poti neskončnih vprašanj, poti neskončnih odkrivanj ... do samega sebe. Posebno zanimiv je bil recitatorski nastop avtorja Jožeta Valenčiča, ki je poleg lastnih pesmi dodatno na željo občinstva izjemno doživeto interpretiral še znano Kettejevo pesem Pijanec.

Kot slikar se Jože najraje posveča motivom iz narave: sijoči rumeni odtenki jesenskih macesnov, obrisi debel in nežnega listja brez, zelenilo pomladi pod hribi in hladni odtenki slik z zimskimi motivi so na ogled v glavnem prostoru galerije, v manjšem prostoru pa so razstavljeni motivi s cvetjem, predvsem tihožitja. Posebno mesto v Jožetovem vsakdanu pa predstavlja gorski svet, kjer Jože zadnja leta živi, ustvarja ter organizira umetniške kolonije. Idilična dolina med Viševnikom in Slemenom v Julijskih Alpah s svojo slikovito naravo že sama po sebi ponuja vrhunske motive za slikarske ustvarjalce, ki se vsako leto zberejo pri gostoljubnem Jožetu Valenčiču, ki ostaja zvest sebi in samotnim potem – v objemu narave.