Ribe so včasih težje preživele

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 1. maj 2019 / 18:47

Čuvaji Ribiško družino Tržič občasno opozorijo na onesnaženja na njihovih ribolovnih in gojitvenih vodah. Žal je pogosto povzročitelje težko izslediti, saj ti hitro zakrijejo sledi do izvora onesnaženja, opozarja dolgoletni ribič Jožef Smolej. Kljub temu ugotavlja, da so bila včasih onesnaženja in zastrupitve obsežnejše in pogostejše.

Žeje – Jožef Smolej iz Ribiške družine (RD) Tržič vodi kronologijo staleža rib, ne samo na območju revirja RD Tržič (Tržiška Bistrica, Mošenik, del Save in gojitveni potoki), ampak širše po Gorenjskem. »Po arhivu sem ugotovil, da so bila največja onesnaženja v reki Savi predvsem izpusti HC Moste; prvi izpust jezu je bil že leta 1959 in ti so se nadaljevali. Leta 1974 je imel izpust katastrofalne posledice, poginile so vse ribe od akumulacijskega jezera Moste do zajezitve v Zbiljah. Revir Sava je bil popolnoma prazen, najmanj tri leta ribolov ni bil možen. Odškodnino za povzročeno škodo so Savske elektrarne plačevale še vrsto let, celotne škode pa nikoli niso poplačale,« je povedal Smolej in dodal, da je moralo vodstvo elektro podjetja ravno zaradi posledic izpusta leta 1974 najti drugo rešitev. Kot se spominja, javnosti tudi nikoli ni bilo razjasnjeno, kakšna je bila zaradi tega izpusta celotna okoljska škoda.

Škoda na Mošeniku in v Tržiški Bistrici

Iz ugotovitev Zavoda za ribištvo iz leta 1971 je razvidno, da je industrija z odpadnimi vodami in odpadki zastrupljala in uničevala vodni živelj v Tržiški Bistrici in na Mošeniku v kar okoli šestdeset odstotkih, v štirideset odstotkih je onesnaženje povzročala neurejena mestna kanalizacija. »Nobeno podjetje, tovarna – in teh je bilo v Tržiču veliko – tedaj ni imela čistilne naprave. Pripomniti velja, da so zaradi klora v odpadnih vodah poginile ribe vse ribe od izpusta v Mošeniku Tržiški Bistrici (sto metrov pod pritokom Mošenika), delno pa ribe do (takratnega) železniškega mostu v Tržiški Bistrici,« je posegel po preteklosti Jožef Smolej, rojen v Tržiču ob Mošeniku, od tod izvira njegova že mladostna ljubezen do ribolova. »V moji mladosti je bilo v hudourniških potokih po deževju veliko navlake, tudi nevarnih ostankov iz druge svetovne vojne. Pa tudi ''okraskov'' iz gospodinjstev je bilo veliko, saj so bila naselja večinoma v bližini vodotokov. Zabojnikov za smeti ni bilo, najlažje je bilo smeti preprosto vreči v vodo.« Stalež rib po drugi svetovni vojni v Tržiški Bistrici je bil slab, v dokumentih je Smolej našel podatek, da so bile bile vode v Sloveniji praktično prazne. Vzrok so bile vojne razmere, saj so vojaki zaradi lakote z razstrelivom lovili ribe. Zaradi visokih spomladanskih voda zaradi taljenja snega je odneslo še tisto nekaj zaroda rib, ki se je uspelo naravno zdrstiti. »Najslabši stalež rib je bil med letoma 1995 in 2010. V naše kraje je prišel kormoran in dodobra izpraznil vode. Po letu 2010 pa se stanje postopoma izboljšuje, kormoran se preselil proti vzhodu naše države.« Trenutno se s kormoranom ukvarjajo predvsem štajerske ribiške družine.

Umetna gnojila uničujejo podtalnico

»Glede stanja voda, čistilnih naprav in ozaveščenosti prebivalstva, organizaciji komunalnih dejavnosti, čiščenjih okolja in naporov prebivalstva lahko trdimo, da je danes stanje bistveno boljše kot včasih. Žal pa kmetijstvo z uporabo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev še vedno negativno vpliva na vodotoke, predvsem na podtalnico,« je opozoril sogovornik. RD Tržič z nekaj več kot dvesto člani redno organizira čistilne akcije. »Morda so naša čiščenja okolja videti kot Sizifovo delo, a je divjih odlagališč bistveno manj. Žal pa je še vedno nekaj krajanov, ki dokaj pogosto, včasih tudi namerno otežujejo naš napor za čisto in zdravo okolje. Morda se vsi še premalo zavedamo, kaj pomeni zdrava voda. Voda iz vodotokov prej ali slej pride preko podtalnice v vodna zajetja in s tem v preskrbo z vodo. Na Gorenjskem še ne čutimo pomanjkanja zdrave pitne vode, kar pa ne pomeni, da bo vedno tako, zato se moramo truditi, da jo bomo ohranili zanamcem,« je še poudaril Jožef Smolej in dodal, da k ozaveščanju člani RD Tržič pripomorejo še z drugimi preventivnimi akcijami, posneli so film v učne namene, se odzvali k sodelovanju na prireditvi na gregorjevo ...