Blegoš

Blegoš je zagotovo eden najbolj priljubljenih in markantnih vrhov Škofjeloškega hribovja. Obiskali smo ga z dijaki na športnem dnevu. Izhodišče je bila Leskovica, saj tja gor lahko pripelje avtobus. Bil je idealen jesenski dan. Škofjeloško hribovje je tako razvito, poseljeno, ohranjeno. Človek dobi občutek, kot da je prišel v drug svet. Vse je obdelano, ceste urejene, travniki pokošeni, ljudje še grabijo listje za steljo živini, zdi se, da tukaj ne poznajo »se ne splača«.

Vse občine v območju Škofjeloškega hribovja in obeh dolin so se po kategoriji razvitosti uvrstile med najbolj razvite dele Slovenije. Tu imajo ljudje večje družine, ker vedo, da brez lastnih potomcev ne bo razvoja in napredka. Kdaj že so tukaj začeli intenzivno razvijati podeželje in dopolnilne dejavnosti na kmetijah so pogosta zaposlitev ljudi. Babica Jerca in Dedek Jaka sta blagovni znamki, ki združujeta izdelke s kmetij, ker ljudje cenijo domače izdelke. Drug drugemu so zgled in podpora. Nič ne de, če je že sosed začel razvijati neko dopolnilno dejavnost, je dovolj prostora še za nove ponudnike.

Pot do Blegoša je lepa, ne preveč strma in zložna. Ob poti vijuga potoček, sem in tja se površje razgali in pokaže se celo rjavo vijolična prst. Takoj pomislim, seveda, tudi stare, nepropustne kamnine najdemo tukaj. Vrh je poraščen s travo in razgled je fantastičen. Središčna lega Škofjeloškega hribovja nam nudi razgled na Julijce, kjer se bohotijo Triglav s Škrlatico in Rjavino. Tam Grintavec Kočni podaja roko, pogled seže preko Krvavca na kamniško stran, proti Ljubljani, Šmarni gori in Rašici, na Primorsko in seveda na samo Škofjeloško hribovje. Nedokončana linija bunkerjev Rupnikove linije med Kraljevino Jugoslavijo in Kraljevino Italijo je sedaj kot priča preteklosti, tedanje miselnosti. Projekt je prekinila druga svetovna vojna in nikoli ni bil dokončan. Sredi vrhov in travnikov je ostal beton. Danes je celotna Rupnikova linija bunkerjev prava atrakcija. Lahko si omislite izlet, kjer vas bodo vodniki popeljali po teh labirintih in se boste sami prepričali o smotrnosti ideje. Ti bunkerji in rovi niso nikoli odigrali svoje funkcije. Pogosto so strelski jarki in ves beton bunkerjev in rovov danes različne poti miru in prijateljstva. Veliko tega srečamo ob poti soške fronte. Sporočilo vseh je: kakšen nesmisel, norost, zabloda. Nikoli več in ubogi vojaki. Pa je danes zopet tako aktualno graditi zidove, ograje, ovire. Če se vse to manifestira v realnosti, v pokrajinah, kaj se dogaja v miselnosti ljudi? Strah in sovraštvo. In kam nas to pripelje?

Dijakinja nas je povabila pogledat družinsko sirarno. Ko je avtobus pripeljal na dvorišče, so v en glas vzdihnili, uvau, kako imate lepo. Kmetija in sirarna, odraz dela, podjetnosti, sodelovanja, napredka. In pri sosedovih je še ena taka sirarna. Vse to je Škofjeloško hribovje in svet pod Blegošem. Pridite in poglejte.