Muzej Wiesbaden

Muzej Wiesbaden

Nemški Muzej Wiesbaden sestavljata dva dela: eden je namenjen umetnosti, drugi pa naravoslovju. Muzej je znan tudi po tem, da v njem izjemno uživajo ljubitelji ekspresionizma.

Mesto Wiesbaden smo obiskali ravno nekaj dni pred odprtjem pomembne razstave, ki je zdaj del stalnih razstav v Muzeju Wiesbaden in je res vredna ogleda ter zelo lepo dopolni druge razstave. In zato smo o njej izvedeli marsikaj, videli tudi nekaj kosov med njenim nastajanjem, fotografiranje pa je bilo strogo prepovedano. Ko smo se sprehajali med že razstavljenimi umetninami, nam je sledil varnostnik, ki nam je že na začetku razložil, da moramo nahrbtnike skozi sprehod po sobah nesti v rokah, da ne bi nevede slučajno česa poškodovali.

Razstava, na katero je Wiesbaden izjemno ponosen, obuja obdobje fin de siecla. Okoli sedemsto kosov sestavlja zbirko, ki jo je mestnemu muzeju doniral zbiralec umetnin Ferdinand Wolfgang Neess. Gre za eno najpomembnejših evropskih zasebnih zbirk art nouveau in simbolizma, ki ga prepoznamo kot temnejšo stran umetnostnega sloga art nouveau. In ravno s to razstavo se zdaj muzej v Wiesbadnu lahko postavlja ob bok muzejem art nouveau v Evropi in je med vodilnimi centri tega umetnostnega sloga v Nemčiji.

Art nouveau je, kot smo že omenili, umetnostni slog. Razvil se je v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti. Francoski izraz art nouveau ima v drugih jezikih različna imena in Nemci ga imenujejo tudi Jugendstil oziroma slog mladih. Menijo, da gre za revolucionarno umetnostno gibanje, ki je utrdilo obliko moderne umetnosti, prilagojeno svoji dobi, teme pa je črpalo iz narave in iz vizualnega jezika človeka in njegovih strasti. Kot tak je Jugendstil umetnost uporabil za raziskovanje in odkrivanje možnosti za utopično in estetsko določeno obliko družbe.

Neess je zbirko gradil, lahko bi rekli, več kot štirideset let. Zbirka je znana po izjemni kvaliteti del in ima tudi umetnostno-zgodovinski pomen. Je mednarodno obarvana, saj vsebuje umetniška dela Nemcev, Francozov in Avstrijcev. Pohištvo, steklo, keramika, luči, slike, srebro v skupnem tvorijo izjemno umetniško delo, ki obiskovalca nikakor ne pusti hladnega.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / četrtek, 21. oktober 2010 / 07:00

Osemdeset let gasilstva v Savi

Današnje Prostovoljno gasilsko društvo Sava Kranj so leta 1930 ustanovili zaradi številnih požarov, ki so v takratni tovarni Vulkan povzročili precej škode.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Sedmica: Balkanski kotel

Glede na zgodovinska dejstva, smo Slovenci pretirano skromen narod.

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Treba se je bilo znajti, ali pa je bilo po tebi

Hvala Bogu tudi za posteljo, ki jo imam, a veste, koliko ljudi je takih, ki nikoli ne vedo, kam bodo položili svojo trudno glavo?

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Med sosedi 78

Znano koroško smučišče Osojščica/Gerlitzen je priljubljeno tudi med slovenskimi smučarji, saj je izvrstno urejeno in opremljeno, poleg tega pa do njega ni daleč, še posebej skozi Karavanški predor.

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Iz starih časov: Manica Komanova

Ko smo v minulem letu v tem podlistku obujali stare čase na Gorenjskem, smo se največkrat sklicevali na knjižico, ki jo je leta 1928 objavila Manica Koman, Na Gorenščem je fletno.

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Računalnik in jaz: Diagnoza od doma

Vse vas boli, komaj hodite, smrkate, vročino imate, boli vas glava, napor je že to, da morate biti pokonci. Ni kaj, potrebno je oditi k zdravniku.