Muzej Wiesbaden

Muzej Wiesbaden

Nemški Muzej Wiesbaden sestavljata dva dela: eden je namenjen umetnosti, drugi pa naravoslovju. Muzej je znan tudi po tem, da v njem izjemno uživajo ljubitelji ekspresionizma.

Mesto Wiesbaden smo obiskali ravno nekaj dni pred odprtjem pomembne razstave, ki je zdaj del stalnih razstav v Muzeju Wiesbaden in je res vredna ogleda ter zelo lepo dopolni druge razstave. In zato smo o njej izvedeli marsikaj, videli tudi nekaj kosov med njenim nastajanjem, fotografiranje pa je bilo strogo prepovedano. Ko smo se sprehajali med že razstavljenimi umetninami, nam je sledil varnostnik, ki nam je že na začetku razložil, da moramo nahrbtnike skozi sprehod po sobah nesti v rokah, da ne bi nevede slučajno česa poškodovali.

Razstava, na katero je Wiesbaden izjemno ponosen, obuja obdobje fin de siecla. Okoli sedemsto kosov sestavlja zbirko, ki jo je mestnemu muzeju doniral zbiralec umetnin Ferdinand Wolfgang Neess. Gre za eno najpomembnejših evropskih zasebnih zbirk art nouveau in simbolizma, ki ga prepoznamo kot temnejšo stran umetnostnega sloga art nouveau. In ravno s to razstavo se zdaj muzej v Wiesbadnu lahko postavlja ob bok muzejem art nouveau v Evropi in je med vodilnimi centri tega umetnostnega sloga v Nemčiji.

Art nouveau je, kot smo že omenili, umetnostni slog. Razvil se je v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti. Francoski izraz art nouveau ima v drugih jezikih različna imena in Nemci ga imenujejo tudi Jugendstil oziroma slog mladih. Menijo, da gre za revolucionarno umetnostno gibanje, ki je utrdilo obliko moderne umetnosti, prilagojeno svoji dobi, teme pa je črpalo iz narave in iz vizualnega jezika človeka in njegovih strasti. Kot tak je Jugendstil umetnost uporabil za raziskovanje in odkrivanje možnosti za utopično in estetsko določeno obliko družbe.

Neess je zbirko gradil, lahko bi rekli, več kot štirideset let. Zbirka je znana po izjemni kvaliteti del in ima tudi umetnostno-zgodovinski pomen. Je mednarodno obarvana, saj vsebuje umetniška dela Nemcev, Francozov in Avstrijcev. Pohištvo, steklo, keramika, luči, slike, srebro v skupnem tvorijo izjemno umetniško delo, ki obiskovalca nikakor ne pusti hladnega.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 15. junij 2007 / 07:00

Godba Gorje praznuje sto let

V soboto, 16. junija, se v Festivalni dvorani na Bledu obeta zanimiv koncert Gorjanskih 100, s katerim bo Godba Gorje počastila svojo stoletnico obstoja. Vstop bo prost, koncert se zač...

Objavljeno na isti dan


Tržič / nedelja, 5. januar 2014 / 15:37

Za manj medvrstniškega nasilja

Tržič - Center za socialno delo Tržič je v skladu s Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva 2013–2020, ki govori o povezovalni vlogi centra za socialno delo na področju pluralnih socia...

Cerklje na Gorenjskem / nedelja, 5. januar 2014 / 15:34

Tradicionalni Mačkov pohod na Šenturško goro

Šenturška gora – Planinsko društvo Komenda, sekcija Škrjančki, je na novega leta dan organiziralo tradicionalni, že 16. Mačkov pohod iz Jurčkove Dobrave na Šenturško goro, ki leži na 667 m...

Zanimivosti / nedelja, 5. januar 2014 / 15:26

Motivacija za delo

Delavci nekdanjega kamniškega KIK-a so motivacijo za delo iskali na različne načine. Medtem ko so moški svoje garderobne omarice polepili s pomanjkljivo oblečenimi gospodičnami, pa so žens...

Nasveti / nedelja, 5. januar 2014 / 15:25

Želim vam

Ko smo na enem izmed hribov zrli v dolino in čakali novo leto, je bil svet videti precej drugačen od tistega v dolini. Človek se počuti bolj prvinskega, bolj povezanega in bolj od daleč gleda na vs...

Nasveti / nedelja, 5. januar 2014 / 15:24

Drugi kraji … drugi običaji

V Kropi je doma lepa novoletna kolednica: Danes po vseh krajih zemlje / nekaj novga se godi, / sivi starček slovo jemlje, / mlado leto se rodi. / Sivi starček, staro leto, v jamo večnosti beži, / m...