Člani Klape Mali grad novembra pripravljajo že šesto srečanje klap, ki bo spet v Domu kulture Kamnik.

Dalmatinski melos po kamniško

Člani Klape Mali grad iz Kamnika nimajo hrvaških korenin, a se kljub vsemu z velikim veseljem in tudi uspehom lotevajo zahtevnih dalmatinskih pesmih, zato jih vabijo tudi na hrvaške festivale dalmatinskih klap.

Glasbena zasedba Klapa Mali grad je že večkrat dokazala, da mojstri dalmatinskega melosa ne prihajajo le iz Dalmacije, ampak tudi iz Gorenjske, saj so se tako s svojim imenom, predvsem pa z nastopom že večkrat postavili ob bok klapam iz Dalmacije. Ime so si nadeli po kamniškem Malem gradu, saj je značilnost dalmatinskih klap tudi v tem, da nosijo imena lokalnih znamenitosti.

»Posebnost Klape Mali grad je, da nihče v njej nima hrvaških korenin in da se kljub temu z velikim veseljem in pevsko vnemo lotevamo tudi zahtevnejših in solistično naravnanih skladb, ki jih izbiramo in študiramo s pomočjo kolegov iz Hrvaške. Naš program, ki ga delno dopolnjujemo tudi z instrumentalno podlago, zajema tradicionalno dalmatinsko pesem in novejše skladbe, prirejene za tovrstne glasbene sestave,« pravi Matej Primožič, nepogrešljivi tenorist, ki zasedbo sestavlja skupaj z Romanom Zormanom, Borisom Selkom, Bojanom Kotnikom, Matjažem Zadravcem, Francem Plahuto, Marjanom Plemenitim in Boštjanom Kurmanškom, njihovi umetniški vodja pa je Primož Leskovec. Vsi so amaterji s srcem pri petju in edina klapa pri nas, ki se lahko kosa z dalmatinskim tudi osemglasnim klapskim petjem.

Delujejo že sedem let, za seboj pa imajo že vrsto koncertov in nastopov po vsej Sloveniji, na Hrvaškem in tudi v Londonu. Posneli so že samostojno zgoščenko, sodelovali v več radijskih in televizijskih oddajah, nastopili pa so tudi z najboljšimi hrvaškimi klapami pred šesttisočglavo množico v ljubljanski Hali Tivoli in v razprodanem Portoroškem Avditoriju. »Včasih naletimo na kakšno kritiko, povezano z izgovorjavo, sicer pa večina pogosto ne more verjeti, da prihajamo iz Slovenije,« opisujejo odlične odzive publike na vseh nastopih, kjer se pojavijo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 17. november 2020 / 09:37

Namera cepljenja narašča s starostjo

Potem ko je prejšnji teden odmevala novica o najdbi učinkovitega cepiva proti covidu-19, so na Valiconu v javnomnenjski raziskavi preverjali, kako verjetno se bodo prebivalci Slovenije cepili, ko bo c...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 27. september 2020 / 19:20

Rodoljub Franc Ravnihar

V Mekinjah, naselju v predmestju Kamnika, ki leži med rekama Kamniška Bistrica in Nevljica in se prvič omenja med letoma 1143 in 1147, ko je bil na Mekinjskem gradu sedež andeških ministerialov, se...

Jesenice / nedelja, 27. september 2020 / 19:19

Priznanje za jeklene poligone

V Skupini SIJ so prejeli priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja za projekt postavitve jeklenih poligonov za vadbo na prostem. Poligone izdelujejo v jeseniškem SIJ Acroni.

Vodice / nedelja, 27. september 2020 / 19:17

Spregledani jezikoslovec iz Repenj

Nedavno je minilo dvesto štirideset let od rojstva slovenskega jezikoslovca in v svojem času v tujini izjemno cenjenega znanstvenika, ki pa v današnji zavesti Slovencev – tudi zaradi Prešernovega verz...

Žirovnica / nedelja, 27. september 2020 / 19:16

Menjava strehe

Zabreznica – Občina Žirovnica bo zamenjala streho na večnamenski dvorani pri osnovni šoli, ki nosi ime Dvorana pod Stolom, in nad veznim hodnikom. Pred dnevi je objavila naročilo male vrednosti za...

GG Plus / nedelja, 27. september 2020 / 19:15

Newtonova zgodnja dela

»Prostor se v vse smeri razteza vse tja v neskončnost. Ne moremo si namreč kjer koli predstavljati meje, ne da bi obenem umevali, da onstran nje obstaja prostor. In zato se vse ravne črte, parabolo...