Raperski unikat v nizkem štartu

Hip(hop)eraktivni raper Jošt Tadvan Urbanc oz. Joe Joe, član v hip-hoperskih vodah vedno bolj poznane skupine T.M.S. Crew, je najhitrejši MC iz Tržiča, ki se z rapom ukvarja že več kot dekado. Tako kot sta prostor in čas izoblikovala njegov življenjski in posledično tudi glasbeni izraz, tako tudi on vrača udarec s svojimi nenadkriljivimi rimami in udarnimi ritmi v avtorskih skladbah, katerih moč glasbenih stimulansov mnoge predrami iz pasivnega stanja – če so jim le pripravljeni prisluhniti. Pred kratkim je luč sveta ugledal njegov prvi solo album, energično imenovan Joe! 1, 2, 3 … Raps, ki ga bo Joe Joe širši publiki uradno predstavil v soboto, 4. novembra, na odru kranjskega Trainstation SubArta. Karizmatičnega raperja, ki brez dlake na jeziku nastavlja ogledalo posameznikom, množicam ter vse prej kot rožnatim družbenim razmeram, ki nas obdajajo, obenem pa skuša na vsako življenjsko situacijo pogledati s pozitivne perspektive, smo ujeli ravno pred nastopom na skupinskem hip-hop koncertu v Ljubljani, kjer je v družbi raperskih 'kameradov' občinstvu predstavil nekaj svojih skladb.

Čez nekaj ur vas čaka nov nastop pred zbrano množico … Raperji veljate za velemojstre ultrahitrega ubesedovanja in spontanega odzivanja na raznovrstne situacije – je možna trema tudi v raperskih krogih?

»Seveda – tudi mi smo navsezadnje le čuteča človeška bitja iz mesa in krvi, tako da je trema vsekakor prisotna. S tem pa ni pravzaprav nič narobe – bistveno je, kako jo zna vsak glasbenik sprejeti in pretvoriti v odmerek energije v svoj prid. Seveda je z vsakim nastopom to na neki način lažje, toda adrenalinski pot navkljub mnogim koncertnim izkušnjam ob nastopu obliva tudi mene in prav je tako.«

Kako bi sicer strnili vaše izkušnje dobrega desetletja raziskovanja raperskih poti na reliefno razgibanem glasbenem zemljevidu?

»Prve glasbene korake sem delal na gorenjskem koncu s skupino The Masta Skillz. Resneje sem se na sceno prebil leta 2013, ko smo s predelano domačo zasedbo T.M.S. Crew (The Masta Skillz Crew) pri založbi Dallas Records izdali prvenec Kdo miži. Vedno pripravljen na sodelovanje sem pripravil še en projekt, povezal sem se namreč z znanim draveljškim rimokleparjem Markom Ivanišem aka I. Vanishem, s katerim sva naslednje leto v samozaložbi izdala album Miselni teater. Sodeloval sem z znanimi imeni naše glasbene scene, kot so Zlatko, Raggalution, Klemen Klemen, Chorchyp … Vse to me je polnilo z raznovrstnimi izkušnjami, samozavestjo ter prepričanjem, da zmorem še več, tako da sem se odločil za nov korak, svoj solo prvenec.«

Še povsem svež album Joe! 1, 2, 3 ... Raps, ki velja za prvi uradno izdani solo rap album v zgodovini Tržiča, ni zgolj korak, temveč pravi skok naprej v vaši karieri.

»Vse dosedanje izkušnje sem združil z željo ter ljubeznijo do glasbe kot take in jih v prvencu prelil v šestnajst skladb, iz katerih veje tako kritičen odnos do družbeno-regionalnih instanc, v katere smo vpeti, kakor tudi povsem osebne zgodbe, pa naj bodo prepletene z ljubezenskimi strastmi, (ne)iskrenostjo prijateljskih odnosov ali pa povsem banalnimi vsakdanjimi situacijami, ki na tak ali drugačen način določajo našo življenjsko strukturo. Če povzamem: verzi se raztezajo vse od briljantne atmosfere Doktrine šoka Naomi Klein do osebnih impulzov običajnih lokalnih smrtnikov, ki jih površno umerjeni seizmografi globalizacije žal, ali pa na srečo, niti ne morejo zaznati.«

Zato pa vso paleto vibracij – da je izšel enajstega septembra nemara ni zgolj naključje – zazna vaš album, za katerega pospešeno nastajajo tudi videospoti.

»Za videospote skladb Najdi.se, Đabe Intro, kakor tudi za tisoč ostalih zadev, gre čast in hvala predvsem Goranu Gambiroži (Studio Riba), vse zahvale pri nastanku albuma, katerega naslov in vizualni dizajn je navdihnila nekdanja legendarna oddaja na MTV Yo! MTV Raps, in ki ga sicer lahko naročite na joejoetms@gmail.com ali preko FB-ja (Joe Joe O Reily), pa gredo tudi mnogim glasbenim gostom, kot so Ali Massiv, Zlatko, Gero ter Lana Petrovič in ostali, ki se mi pridružijo na odru tudi ob premiernem predstavitvenem koncertu v Trainu.«

V kakšni kondiciji je trenutno raperska scena pri nas in kaj vse je še pred njo?

»Že dve dekadi raperska scena pri nas glede kakovosti napreduje in se razvija, kolikor se pač lahko v danih razmerah. Dejstvo je namreč, da se množice še vedno raje kot na hip-hop koncert odpravijo na pop ali narodno-zabavno obarvane dogodke. Prav to pa mora dati rapu in nam, njegovim ustvarjalcem, dodatni zagon in energijo, da vztrajamo ter ostajamo zvesti sebi in svoji glasbi. Rap, tako pri nas kot drugod, bo preživel le, če bo zmožen ohraniti svojo pristnost, iskrenost, kritičnost – pa čeprav v ilegali.«