Fototeka: fotografska zapuščina XX. stoletja, MNZS, Ljubljana, 2017, 387 strani

Fototeka: fotografska zapuščina XX. stoletja

»Živimo v dobi prevlade vizualnih komunikacij, v kateri nam povsod prisotne vizualne upodobitve vsiljujejo način življenja, videza in oblačenja ter stalnega dokumentiranja vsakdanjega življenja. Kako si drugače razlagati poplavo selfijev oz. sebkov, dnevno fotografiranje sebe in svojih najdražjih, pripravljene hrane, brezskrbnih popotovanj, novih nakupov, obiskanih muzejev, dosežkov, praznovanj dogodkov ter objavljanje vsega povedanega na družabnih omrežjih? Pomen fotografije se je v zadnjih desetletjih korenito spremenil, fotografija sama pa je prevzela vlogo, ki presega prvotno zastavljeni cilj zamrznitve podob. To niso več samo spomini na tuje kraje, druge čase in obličja naših prednikov, temveč so vizualni pričevalci doživetega. Ne zgolj kot vizualni dodatki, ki se z namenom razumevanja nekdanjih dogodkov pojavljajo v knjigah, temveč pričevalci 'per se'. Danes fotografije razumemo kot zgodovinsko gradivo, stik med nekdanjim in sedanjim razumevanjem časa ter kot neprecenljiv vir preučevanja. Fotografije namreč lahko povedo več kot tisoč besed in so nespodbitni vizualni pričevalci dogodkov. Imajo moč, ki za univerzalno dekodiranje ne potrebuje posebnega znanja jezika ali razumevanja arhivskega gradiva. Ko ob gledanju fotografij na dan privrejo občutki in nas spodbudijo k razmišljanju, ukrepanju ali spreminjanju, pridobijo tudi čustveno moč. Nostalgično nas lahko vodijo v druge, boljše oz. skromnejše čase, ali pa nas opominjajo, da je blagostanje družbe, v kateri živimo, vedno pod grožnjo ukinitve ali sprememb. Fotografije spremljajo naše življenje, so časovne kapsule posebnih trenutkov odraščanja, pomembnih prelomnic ali zgolj spomini na dopustovanje, izlete, srečanja. So stiki s predniki, vizualne zgodbe, pričevalci ugank naše fiziognomije ter identitete. Kot tihi pričevalci razvoja človeštva, revolucij, vzponov in padcev zadnjega stoletja nam pomagajo razumeti družbo. Na podobah preteklosti sledimo spremembam in se sprašujemo, kakšno podobo tega sveta bomo zanamcem ponudili mi …«

Muzej novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani si je privoščil izjemni podvig: izbor iz svoje bogate fototeke je natisnil v debeli knjigi. Njihova zbirka obsega več kot dva milijona posnetkov, vodi jo loški rojak Ivo Vraničar. Gornje besede pa so iz uvodnika dr. Kaje Širok, direktorice MNZS. Ta fototeka je družinski album slovenske nacije v 20. stoletju, če si oskrbite izvod te knjige, imate album z izbranimi posnetki tudi v svojem domu …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 17. maj 2013 / 07:00

Vaš razgled

Objavljeno na isti dan


Kranj / sobota, 29. oktober 2016 / 22:22

Večina za avtobusno postajo

Zeleno luč zanjo so na sredini seji prižgali kranjski mestni svetniki, ki so v drugi obravnavi sprejeli odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Avtobusni terminal.

Slovenija / sobota, 29. oktober 2016 / 22:21

Po nova znanja v Slovenijo

Pet dijakinj in en dijak Zvezne gimnazije za Slovence iz Celovca se je pretekli teden od srede do petka pridružilo dijakinjam in dijakom Srednje šole in gimnazije Biotehniškega šolskega centra v Na...

Gospodarstvo / sobota, 29. oktober 2016 / 20:45

Šest kmetic, šest zgodb

Zveza kmetic Slovenije je na prireditvi v Zagorju med šestimi kandidatkami za kmetico leta razglasila Jelko Krivec iz Društva podeželskih žena Mirna Peč, za laskavi naziv pa so se potegovale tudi tri...

Kultura / sobota, 29. oktober 2016 / 20:42

Bohinjske podobe za ves svet

Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je bogatejši za stalno razstavo Izbrane podobe Bohinja. Ne, Bohinj ni kar tako, ampak je še kako zanimiv del naše domovine.

Slovenija / sobota, 29. oktober 2016 / 20:39

Ure za eno uro nazaj

V nedeljo bomo prešli nazaj na srednjeevropski pasovni čas. Ob treh ponoči bomo urine kazalce pomaknili za eno uro nazaj, na drugo uro. Noč bo torej eno uro daljša.