Protiatomski nobelovci

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 20. oktober 2017 / 15:38

Letošnjo Nobelovo nagrado za mir je norveški Nobelov odbor podelil Mednarodni kampanji za jedrsko razoroževanje (ICAN) – za ozaveščanje o katastrofalnih humanitarnih posledicah uporabe jedrskega orožja …

Pogodbeno zavezane

Kdo je ICAN? Nobelov odbor je zapisal, da je ICAN (The International Campaign to Abolish Nuclear Weapons) »vodilni igralec civilne družbe v prizadevanjih za prepoved jedrskega orožja. ICAN s sedežem v Ženevi sestavlja 468 nevladnih organizacij iz 101 države, med katerimi ni Slovenije. Ustanovljen je bil pred desetimi leti in opozarja na nevarnost jedrskega orožja ter si prizadeva za njegovo globalno prepoved. Eden največjih dosežkov ICAN je prav podpis pogodbe o prepovedi jedrskega orožja.« Beatrice Fihn, izvršna direktorica ICAN, pa je izjavila: »Razorožitev niso sanje, temveč nujna humanitarna potreba. Živimo v času velikih svetovnih napetosti, ko bi nas izjave, ki podžigajo strasti, lahko z lahkoto, brez pretiravanja, pripeljale do neizrekljivih grozot. Nevarnost jedrskega konflikta grozeče narašča.« Pomislimo samo na zaostrovanje okrog Severne Koreje, ki naravnost izziva ZDA, oziroma na pobalinsko prerekanje med voditeljema teh dveh držav, ki sta oba nevarni in ne povsem uravnoteženi osebnosti. / Kaj je jedrsko orožje? »Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra in/ali jedrskega zlivanja kot poglaviten vir uničevalne sile. Jedrsko orožje je ob kemičnem in biološkem orožju ena izmed oblik nekonvencionalnega orožja.« (NPT) »Trenutno na svetu obstaja več kot 15.000 kosov jedrskega orožja – ZDA in Rusija imata v lasti več kot 90 odstotkov vseh zalog. Omenjeni državi imata na voljo za takojšnjo izstrelitev pripravljenih vsaka po približno 7000 jedrskih konic … Od konca hladne vojne so jedrske države korenito zmanjšale svoje zaloge jedrskega orožja s 70.000 leta 1986 na okoli 15.000 leta 2017. Glavne tekmice ostajajo ZDA in Rusija. ZDA so prvi jedrski poskus opravile julija 1945, Sovjetska zveza jim je sledila štiri leta pozneje. A v 70. in 80. letih 20. stoletja sta Washington in Moskva dosegla več dvostranskih sporazumov, ki so sprva omejili, nato pa tudi zmanjšali oboroževalno tekmo. Danes imata obe državi 'le' še okoli 1.500 strateških bojnih konic z jedrskim orožjem.« / »Pet držav je leta 1970 podpisalo Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT), zato so Kitajska, Francija, Rusija, Velika Britanija in ZDA države, ki tudi uradno posedujejo jedrsko orožje. Pogodba NPT (angl. Nuclear Non-proliferation Treaty) je sporazum, s katerim se je pet priznanih držav z jedrskim orožjem, ki so izvedle eksplozijo jedrskega orožja pred 1. 1. 1967, zavezalo, da državam brez jedrskega orožja ne bodo posredovale jedrskega orožja ter materiala, znanja in tehnologije za njegovo izdelavo. Ravno tako pogodba državam brez jedrskega orožja prepoveduje sprejemanje jedrskega orožja ter znanja in tehnologije za njegovo izdelavo. Države podpisnice so se tudi obvezale, da si bodo prizadevale za prenehanje jedrskega oboroževanja ter postopno jedrsko razorožitev pod nadzorom mednarodne skupnosti. Pogodba razorožitve tako eksplicitno ne zahteva – poudarja samo sodelovanje vseh držav na poti k temu cilju. Pogodba državam brez jedrskega orožja ne prepoveduje razvoja in uporabe jedrskega programa za civilne namene (tj. pridobivanje energije in raziskovanje), obenem pa dovoljuje prenos znanja in tehnologije za miroljubno izkoriščanje jedrske energije.« (Anja P. Jerič, MMC RTV SLO)

Pogodbeno nezavezane

Neznanko v jedrski enačbi predstavljajo države, za katere se ve, da jedrsko orožje imajo, pogodbe NPT pa niso podpisale. »Indija, Izrael in Pakistan se nikoli niso pridružili NPT, a je potrjeno, da imajo v svojih zalogah tudi jedrsko orožje. Iran je vrsto let bogatil uran – mednarodna skupnost je trdila, da zaradi jedrskega programa, Teheran pa, da ga potrebuje za miroljubne namene. Največja uganka je Severna Koreja, ki naj bi imela med 10 in 40 bojnih konic z jedrskim orožjem …«

Pridne države

Našteti velja tudi države, ki so jedrsko orožje že imele ali pa bi ga lahko, a so se mu same odpovedale. »Belorusija, Kazahstan in Ukrajina so podedovali jedrsko orožje z razpadom Sovjetske zveze leta 1991, a so ga vrnili Rusiji in se pridružili NPT kot države brez jedrskega orožja. Južna Afrika je skrivaj razvijala svoj jedrski program, a je nato uničila svoje majhno število jedrskih konic in se leta 1991 pridružila NPT. Irak je imel pred zalivsko vojno leta 1991 aktiven jedrski program, a ga je bil prisiljen pod nadzorom inšpektorjev Združenih narodov opustiti. Libija se je leta 2003 prostovoljno odpovedala svojim skrivnim načrtom za izdelavo jedrskega orožja. Argentina, Brazilija, Južna Koreja in Tajvan so opustili svoje jedrske programe.« Pridne!