Izlet po zahodni Srbiji (2)

Besedilo: Grega Flajnik
Kategorija: Izleti GG / četrtek, 19. oktober 2017 / 09:44

Po vožnji z idiličnim vlakom Ćirom smo se z avtobusom odpeljali do hriba Mećavnik. Ta hrib je bil režiserju Kusturici tako všeč, da je dal na njem zgraditi leseno mesto Drvengrad, v katerem tudi sam pogosto biva in tja vabi pomembne ljudi iz filmskega sveta. V njej je več lokalov, prestižnih apartmajev, filmska dvorana in cerkev. Ker so srbske ceste preslabe, da bi se po njih vozili tako pomembni gostje, ne manjka tudi ploščad za pristajanje helikopterjev. V naselju je tudi športna dvorana, v kateri se vsako leto januarja odvija filmska prireditev Küstendorf, na kateri se predstavljajo mladi filmski umetniki.

Ta dan smo se odpeljali še na planino Zlatibor, ki je eno najbolj znanih zdraviliških središč v Srbiji, poleti je dobro obiskano letovišče, pozimi pa je priljubljen športni center. Tu letuje veliko Beograjčanov. Na planini je trideset tisoč postelj in v visoki sezoni so vse zasedene. Povprečna nadmorska višina je devetsto metrov, najvišji vrh Tornik je visok 1496 metrov. V bližini je tudi smučišče s šestsedežnico. Zdraviliški turizem se je začel, ko je kralj Obrenović našel izvir pitne vode, ki so jo kasneje poimenovali Kraljeve vode. Kmalu so naredili umetno jezero, okoli katerega so zgradili tržnico in turistične objekte. Po drugi svetovni vojni so jezero za sedemdeset let preimenovali v Partizanske vode v spomin na okrog dvesto pobitih partizanov, ki so se umikali iz Užičke republike.

Naslednji dan smo se najprej sprehodili skozi turistični del naselja Zlatibor, kjer je tudi tržnica, ki jo Srbi duhovito imenujejo »mamipare«. Nato smo se peljali mimo mesta Užice, ki ima danes osemdeset tisoč prebivalcev in je bilo med drugo svetovno vojno prvo osvobojeno ozemlje v Evropi, znano kot Užička republika. V mestu so septembra leta 1941 partizani organizirali celo proizvodnjo orožja.

Na enourni vožnji nam je vodnik povedal nekaj zanimivosti o tem delu Srbije. Izvedeli smo, da so v teh krajih doma največji izvozniki malin na svetu, da jih letno pridelajo tudi do sto tisoč ton ter da je odkupna cena tudi do dva evra za kilogram. Skoraj vsi prebivalci zahodne Srbije so na nek način povezani s proizvodnjo malin.

(Se nadaljuje)