Spomin na pogumne Tuhinjce

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / sreda, 11. oktober 2017 / 07:13

Ob obeležju v spomin Manevrske strukture narodne zaščite občine Kamnik v Golicah so se v soboto spomnili zaslužnih ob osamosvojitvi Slovenije v Tuhinjski dolini.

Golice – Spominsko obeležje v Golicah so pripadniki Zveze veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda obnovili lansko leto in že takrat sklenili, da bodo vsako prvo soboto v oktobru pripravili slovesnost.

Spomenik je namenjen Manevrski strukturi narodne zaščite občine Kamnik, ki je po odvzemu orožja v letu 1991 uvedla tajno skladiščenje orožja. Nalogo tajnega skladiščenja (od maja 1990 do junija 1991) v Tuhinjski dolini so sprejele družine Poljanšek iz Zgornjega Tuhinja, Šimenc iz Stebljevka in Urankar iz Snovika, po ponovni vzpostavitvi Teritorialne obrambe v občini Kamnik pa so ga na svojih domovih hranile tudi družine Pestotnik iz Pšajnovice, Žavbi z Lasenega in Žibert iz Rakitovca. V enotah Teritorialne obrambe na območju tedanje občine Kamnik je pred in v času agresije JLA delovalo 643 pripadnikov Teritorialne obrambe, od tega je bilo veliko število pripadnikov iz Tuhinjske doline. »Tudi Tuhinjci so se takrat izkazali z izjemnim pogumom. V svoje domove in na svoje domačije so v tajno hrambo sprejeli orožje in minsko-eksplozivna sredstva. Ob slutnji napada pa so bili pripravljeni tudi zaščitni ukrepi. Med drugim zaščita bencinske črpalke in oviranje sovražnika na prelazu Kozjak,« se je v čase osamosvojitve v svojem nagovoru vrnil slavnostni govornik, podžupan Igor Žavbi, in nanizal nekaj spominov iz otroških let, vezanih prav na dneve okoli osamosvojitve. »Leta 1991 sem bil premlad, da bi se lahko zavedal vseh dogodkov, ki so se takrat odvijali v naši dolini, za veliko njih sem izvedel kasneje, ko sem se pogovarjal s tistimi, ki so v akcijah sodelovali, in s prebiranjem različne literature. Ne bom pozabil pogleda na domače dvorišče, ki se je tiste nedeljske noči spremenilo v mravljišče. Mravljišče »naših« vojakov, pripadnikov Teritorialne obrambe. Več kot teden dni smo preživeli skupaj, potem ko je bilo najhujše že mimo, in smo vsi verjeli, da je konec agresije blizu. Še danes vidim, kako je v vetru zaplapolala slovenska zastava, ki so jo naslednji dan prinesli vojaki in jo izobesili na dvorišču.«

Druženje pripadnikov veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik in številnih vaščanov se je sicer začelo že zjutraj s pohodom po tuhinjskih vaseh, ki naj bi prav tako postal tradicionalen.