Proste poti za reševalce

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / torek, 3. oktober 2017 / 15:43

Letošnji mesec požarne varnosti poteka pod geslom Ko se nesreča zgodi, naj bodo proste poti. Posredovanje gasilcev in drugih reševalnih služb je namreč včasih zaradi neprehodnih poti oteženo ali celo onemogočeno.

Škofja Loka – Osrednja tema letošnjega meseca požarne varnosti so intervencijske poti. »Preprečujmo nesreče, ravnajmo odgovorno in pustimo proste intervencijske poti vse dni v letu, ne samo v oktobru, mesecu požarne varnosti,« je Olga Andrejek iz Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) poudarila na novinarski konferenci, ki je prejšnji teden potekala v Škofji Loki, kjer so intervencijske poti in površine ob večjih javnih objektih in v stanovanjskih soseskah že nekaj časa vzorno označene. Ali so tudi vedno proste, pa je seveda že vprašanje za njihove uporabnike oziroma tamkajšnje stanovalce. »Praksa kaže, da se ne samo gasilci, ampak tudi druge intervencijske ekipe ob klicu na pomoč srečujejo s tem, da ne morejo neovirano priti na mesto intervencije, saj ljudje na intervencijskih poteh in površinah parkirajo svoja vozila ali postavijo druge ovire, kot so cvetlična korita,« je tako poudarila Andrejkova.

Gasilci želijo čim prej priti do požara

»Gasilci imamo interes, da svoja dokaj neokretna in velika vozila čim prej spravimo do objekta, lastniki pa imajo seveda probleme s stoječim prometom, saj pogosto svojega vozila nimajo kam postaviti,« je podobno ugotavljal tudi Aleš Jug, predsednik komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije (GZS), in opozoril, da je pomembna vsaka minuta, ki jo gasilci zaradi zasedene intervencijske poti izgubijo na poti do kraja požara. »Hitrost razvoja požara se je namreč v zadnjih petnajstih letih povečala za približno osemkrat, predvsem zaradi sodobnih materialov, v katerih je veliko plastike in so zato hitro gorljivi.« Gasilci bodo zato oktobra in tudi kasneje po šolah opozarjali na pomen intervencijskih poti in njihove dostopnosti za gasilska vozila, z enakim namenom bodo obiskovali tudi večstanovanjske stavbe.

»Požari so bili, so in bodo, mi si prizadevamo, da jih je čim manj in da je požarna škoda čim manjša,« je povedala Mateja Gris, generalna sekretarka Slovenskega združenja za požarno varnost, ki poleg URSZR in GZS sodeluje pri preventivnih aktivnostih v mesecu požarne varnosti. V združenju so pred kratkim pripravili tudi tehnične smernice za pravilno izvedbo dovoznih poti na gradbenih parcelah in postavitvenih površinah za gasilska vozila. »Smernice so namenjene predvsem projektantom, razumljiva pa je tudi upravnikom stavb. Pričakujemo, da se bodo tudi zaradi njih dovozne pozi in postavitvene delovne površine za gasilska vozila izboljšale.«

Glavni inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Milivoj Dolščak pa je med drugim opozoril, da imamo v Sloveniji požarno varnost za objekte relativno solidno regulirano, enako tudi varstvo pred požarom v naravnem okolju, v celoti pa je neurejena požarna varnost izven objektov. V zadnjih požarih v vrhniškem Kemisu in drugih obratih za predelavo odpadkov se je tako izkazalo, da gasilci niso mogli učinkovito gasiti požarov, ker so bile na zunanjih površinah skladovnice raznega odpadnega materiala, ki se je sicer skladiščil vsak posebej, vendar pa so bile skladovnice dolge tudi petdeset in več metrov brez kakršnihkoli intervencijskih poti. Kot je dodal, se zdaj že pripravlja poseben pravilnik, ki bo uredil tudi to področje.

Požarna varnost družbeni problem

Požarna varnost je sicer tudi v svetovnem merilu postala družbeni problem, je ob tem še dejal Aleš Jug iz GZS. Za to obstaja več vzrokov. Poleg že omenjene večje hitrosti napredovanja požara je eden od razlogov tudi staranje prebivalstva, saj raziskave kažejo, da se pri starejših od 60 let tveganje za nastanek požara poveča kar za petdeset odstotkov. Vsak peti požar je namerno povzročen, pri petih do šestih odstotkih ljudi pa obstaja tudi psihološka motnja kopičenja gorljivih snovi v stanovanjih, je razložil. »Tu je še trend deregulacije predpisov, ko se države pogosto umikajo s področja ukrepov varstva pred požarom. Tudi letošnji požar stolpnice v Londonu je pokazal na problem deregulacije, kopičenja gorljivih snovi in dostopnosti, saj so se prva gasilska vozila zaradi parkiranih vozil morala ustaviti kar pet ulic proč od požara,« je razložil Jug. Tudi v Sloveniji je država leta 2013 odstopila s področja izdajanja soglasij na študije požarne varnosti in revizij požarne varnosti, je dejal. »Danes je vse prepuščeno lastnikom kapitala, ki pa se premalo zavedajo svoje vloge pri zaščiti svojega kapitala pred požarom,« je poudaril. Kot je še dodal, so v nekaterih državah Evropske unije (v Sloveniji za zdaj še ne) začeli tudi krčiti sredstva za gasilske enote, kar se najprej pozna prav pri požarni preventivi.