Jurij pl. Eck-Hungersbach in Brdo pri Kranju

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (116)

Jurij pl. Eck-Hungersbach (imena, ki se tudi uporabljajo za rodbino: Eckh, Egk, Egkh von Ungersbach, Ungrispach, Ungrichspach – beseda Egkh naj bi pomenila brdski ali z Brda), predstavnik takrat že uveljavljene plemiške rodbine, je z listino, ki so jo 28. septembra 1510 podpisali v Konstanci, dobil od cesarja Maksimilijana dovoljenje »zaradi zveste službe in iz posebne milosti«, da si postavi svojo hišo Brdo pri mestu Kranju.

Šlo je za priznanje pomembnemu in bližnjemu kraljevemu podporniku, goriškemu deželnemu glavarju, vicedomu, kar je v času fevdalizma pomenilo, da je bil namestnik deželnega kneza. Eckovi so bili uveljavljena plemiška rodbina, ki je od leta 1500 imela v lasti že tudi gospostvo Novi grad nad Preddvorom. Jurij je bil tesno povezan z vladarsko hišo. Posojal ji je velike zneske in si tako posredno utrjeval svoj položaj. V zastavi je imel vrsto pomembnih dohodkovnih virov, na primer razne urade, mitnine in sodstvo, bil pa je tudi lastnik velikega deleža živosrebrnega rudnika v Idriji. Že pred letom 1537, ko je Jurij umrl, je bil dvorec Brdo sezidan.

Kot lastnik posestva je Juriju sledil njegov drugi sin Ivan Jožef, ki je bil eden vodilnih politikov dežele in organizator boja proti Turkom. Zaradi svojih zaslug je bil leta 1560 povišan v stan dednega barona avstrijskih dežel. Bil je vnet zagovornik in podpornik protestantizma. Na Brdu je pogosto nudil gostoljubje protestantskemu pridigarju Jerneju Knaflju, ki je v grajski kapeli opravljal bogoslužje. Ko je cesar Ferdinand II. leta 1628 zahteval, da se protestantsko plemstvo in meščanstvo v letu dni pokatoličani ali pa proda svoje premoženje ter se izseli, so se Eckovi z Brda – v nasprotju z večjim delom te razvejane plemiške rodbine – raje odločili za katolištvo.

Vseeno je dvorec Brdo zaradi porok in dedovanja kmalu prešel v druge roke, in sicer rodbin Schrattenbach in Gallenberg, dokler ni celotne posesti okoli leta 1753 kupil na dražbi spretni poslovnež Michelangelo Zois. Za njim je dvorec leta 1776 prevzel njegov sin Žiga, ki je bil industrialec in hkrati osrednja osebnost slovenskega razsvetljenstva. Na Brdu je nastala njegova znamenita mineraloška zbirka, skupaj z bratom Karlom pa sta ob dvorcu uredila baročno urejen park. Prazni in že hudo zanemarjeni dvorec je rodbina Zois imela v lasti vse do leta 1929, ko sta ga na javni dražbi kupila lesna trgovca Franc Dolenc in Stanko Heinrichar. Stavbo sta v naslednjih treh letih temeljito prenovila, a že čez šest let sta jo prodala knezu Pavlu Karađorđeviću. Leta 1947 so Brdo nacionalizirali in preuredili v rezidenco predsednika države Josipa Broza - Tita, po letu 1991 pa je dvorec s posestvom postal protokolarni objekt Republike Slovenije.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Mateni se je 27. 9. 1890 rodil zbiralec ljudskih pesmi Franc Kramar. Bil je organist v Poljanah nad Škofjo Loko. Za avstrijsko ministrstvo je zbral več tisoč ljudskih pesmi z napevi.

Na Dunaju se je 28. 9. 1882 rodila slikarka in dekoraterka Helena Vurnik. Bila je žena arhitekta Ivana Vurnika, nadvse uspešna pa v svojem delu. Umrla je leta 1962 v Radovljici.

V Ljubnem na Gorenjskem se je 30. 9. 1803 rodil slovenski slikar portretist Mihael Stroj.

V Podbrezjah se je 1. 10. 1860 rodil gospodarstvenik in bančnik Franc Pavlin.