Banka zrušila projekt

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 30. september 2017 / 14:59

Do izgradnje medicinskega centra v Šmartnem po besedah njegovega idejnega vodje Rajka Sjekloča ni prišlo zaradi prijave Gorenjske banke: »Tedaj se je zadeva zrušila, pošla nam je motivacija.«

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so prejšnji teden začeli soditi zakoncema Rajku in Doroteji Sjekloča, kardiologu Matjažu Buncu in cerkljanskemu županu Francu Čebulju zaradi domnevnih nezakonitosti pri vstopu Občine Cerklje med družbenike podjetja KNRC, razvoj, diagnostika in zdravljenje, ki naj bi ob domu starostnikov Taber v Šmartnem odprlo sodoben kardio-nevrološki rehabilitacijski center. Kranjsko tožilstvo Rajku Sjekloči in Matjažu Buncu očita kaznivo dejanje poslovne goljufije ter skupaj z Dorotejo Sjekločo tudi overitve lažne vsebine, medtem ko se župan Franc Čebulj na sodišču brani pred obtožbo nevestnega dela v službi. Vsi štirje so krivdo zanikali ter poudarili, da je šlo za resno zastavljen projekt, ki so ga pripravili vrhunski strokovnjaki, pripeljali so ga do gradbenega dovoljenja in zdaj čaka na boljše čase, Občina Cerklje pa pri tem ni bila oškodovana.

Po besedah tožilke Nadje Gasser naj bi Sjekloča in Bunc storila poslovno goljufijo s tem, da sta leta 2011 prepričala župana Cerkelj in tamkajšnje občinske svetnike, da je njuno podjetje KNRC zmožno zgraditi medicinski center, zato je občina vstopila med družbenike podjetja s stvarnim vložkom oz. zemljiščem v vrednosti 109 tisoč evrov, s čimer je postala 15-odstotna lastnica podjetja. A kot je prepričano tožilstvo, sta Sjekloča in Bunc vedela, da KNRC nima zagotovljenih finančnih virov za 25 milijonov evrov vreden medicinski center, niti nista imela izdelanega poslovnega in finančnega načrta. Družba KNRC naj bi tako pridobila protipravno premoženjsko korist in oškodovala občino, njen župan pa naj ne bi ravnal kot dober gospodar, ker ni predhodno preveril, ali so zagotovljeni finančni pogoji za investicijo. Zakonca Sjekloča in Bunc naj bi poleg tega v zmoto spravili notarko z lažnim dokazovanjem, da sta njihovi družbi Mediplan in Strokovnost vplačali vsaka po 307 tisoč evrov finančnega vložka v KNRC, tako da je osnovni kapital družbe narasel na 621.500 evrov, čeprav ga dejansko nista.

»Vse v obtožnici kategorično zanikam, niti ene luknje nismo imeli v projektu, ki je bil v dobro cele države,« je bil odločen prvoobtoženi Rajko Sjekloča, ki je v potrditev navedb, da je šlo in še vedno gre za resno zastavljen projekt medicinskega centra v Šmartnem, sodišču predložil organizacijski koncept projekta, v katerem je po njegovih besedah na kratko opisan celoten potek projekta, pri katerem so sodelovali vrhunski projektanti in zdravniki ter občina. »Ni res, da ni bilo finančnega in razvojnega načrta. Gorenjska banka, ki je sprožila kazenski pregon proti meni kot direktorju firme, je dobila finančni načrt, izdelan z vrhunskimi strokovnjaki. Tak načrt lahko daste komurkoli na svetu, pa bo veljal. Narejen je bil v angleščini in v slovenščini. Na banki smo se tedaj pogovarjali s predsednikom uprave Gorazdom Trčkom in Andrejem Šircljem, ki je bil njegov svetovalec. Na sestankih je bilo dogovorjeno, da bomo dobili posojilo, če bo projekt primerno pripravljen. Do izgradnje pa na koncu ni prišlo, ker je prišlo do prijave s strani banke. Tedaj se je zadeva zrušila, zmanjkalo nam je tudi motivacije. Razmišljali smo celo o protiprijavi,« je razlagal idejni vodja projekta.

Glede sporne dokapitalizacije pa je Sjekloča pojasnil, da so vsi vključeni v projekt delali »na zalogo« in je bilo predvideno, da bo njihovo delo poplačano, ko se pojavil denarni tok, ali pa bodo soudeleženi v lastništvu centra. V t. i. embrio fazi projekta so tako že vloženo delo ovrednotili na 614 tisoč evrov, največ na račun projektanta, v tem znesku pa so nato dokapitalizirali podjetje KNRC, pri čemer jim je več strokovnjakov zagotovilo, da je takšna dokapitalizacija zakonsko dopustna. »Dokapitalizacija niti ni bila nujna za izvedbo projekta, bila pa je dobra rešitev, da se poplačamo, če nekdo kupi projekt,« je zatrdil. Podobno je na sodišču povedal tudi Bunc, ki je bil sicer po lastnih besedah zadolžen le za strokovno vsebino projekta.

Župan Franc Čebulj je vztrajal pri že povedanem v sodni preiskavi. Spomnimo, da je po predobravnavnem naroku, na katerem krivde ni priznal, opozoril, da je občina po izstopu iz družbe KNRC prejela zemljišče nazaj, zato ji ni nastala nobena škoda.