Na vrhu moje domovine

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / petek, 29. september 2017 / 06:06

Triglav (2864 m) – Družinski prijatelj iz Avstrije, ki je po mami Slovenec, me je prosil, če bi ga peljala na Triglav oz. da bi bil vesel, če bi šla skupaj. Z veseljem! Od kod bi šla, mi je rojilo po glavi. Da bi Triglav doživel iz dveh strani in v vsej njegovi veličini. Za prvič!

Triglav z Aljaževim stolpom je globoko zasidran v srca Slovencev in želja vsaj večine je, da bi stali vrh naše najvišje gore in se zazrli v svet pod seboj. In o tem sanjajo tudi tisti, ki so Slovenci le na pol. Triglav je le naša najvišja gora, ki je tudi v svetu evropskih planincev visoko rangirana. Bodimo iskreni, nobena pot nanj ni ravno enostavna. Najlažja pot na slovenskega očaka je tista s Pokljuke, po drugi strani je pa tudi res, da je to najdaljša pot. Odločila sem se, da se bova povzpela s Pokljuke, a sestopila v Vrata. S tem bo družinski prijatelj doživel njegovo južno in tudi delček njegove severne podobe.

Skozi Bled se zapeljemo do Pokljuke. Mimo Mrzlega Studenca nadaljujemo proti vojašnici na Rudnem polju, kjer zavijemo desno in po nekaj sto metrih parkiramo ob vznožju smučišča. S potjo na Triglav začnemo po cesti, kjer na prvem ovinku zavije v gozdni breg stezica, ki nas pripelje na zgornjo cesto, kjer se tudi še da parkirati. Sledimo makadamu in markacije nas ponovno usmerijo v gozd. Pot se vije v okljukih dokaj strmo, a le nekaj minut, nato se pot skorajda položi, vmes tudi rahlo spusti. Pot po Pokljuki se kar vleče, na naši levi strani je planina Konjščica. Prečimo hudourniški potoček, ko pot zavije desno, se strmo vzpne in že smo na Jezercih, pod Studorskim prevalom. Z njegovega vrha se pot rahlo spusti, nato pa preči pobočja Velikega Draškega vrha in Tosca. Po umetno narejeni široki polici prečimo del Tosca, kjer je potrebna previdnost, saj se gibljemo po teritoriju padajočega kamenja. To je del, ki je bil leta 2008 poškodovan v skalnem podoru. Sledi ponoven rahel vzpon, kjer se nam z leve strani pridruži pot iz doline Voje, in nato lagoden sprehod do Vodnikovega doma. Od Vodnika nadaljujemo pod Vernarjem v smeri proti Triglavu, kjer se kmalu srečamo s prvo jeklenico, zavarovanimi izklesanimi stopnicami in že smo na Konjskem prevalu, kjer zavijemo levo proti Domu Planika. Prečna pot se vzpenja precej strmo, hodimo po alpski puščavi. Ko dosežemo neizrazit greben, zavijemo desno. Strmina se vnese, pot pa zavija levo proti Domu Planika. Nadaljujemo po desni strani doma proti Triglavu. Postopen vzpon nas pripelje do skalnatega dela, ki zavije v desno do gruščnatega dela, kjer se približamo plezalnemu delu. Začnemo v izraziti grapi, ki nas pripelje na lepo razgledišče. Nato zavije v levo, pred seboj opazujemo ljudi, ki se vzpenjajo s Kredarice. Ponekod strm vzpon nas pripelje do grebena Malega Triglava. Prečimo znani greben, ki je dandanes odlično zavarovan. Zmerno se vzpenja, a tik pod vrhom nas čaka še zadnji strm vzpon. Tudi tukaj je pot odlično zavarovana. Nadaljujemo do vrha moje domovine.

Aljažev stolp na Triglavu je bil postavljen leta 1895, ko je župnik Jakob Aljaž kupil njegov vrh za pet goldinarjev. V tistem času so tujci oblegali slovensko ozemlje, osvajali naše vrhove, zato je želel zaščititi tisto, kar je naše, in prehiteti tujce. Stolp je postal, po mojem mnenju, edini simbol slovenstva, naše identitete na sončni strani Alp.

Z vrha Triglava sestopimo na Kredarico. V dolino Vrata bomo sestopili po Tominškovi poti, ki se jo običajno bolj izbira za vzpon. Sestopamo po običajni poti, ki pelje do poti Čez Prag, nekaj minut pod znanim studenčkom pa nas razpotje usmeri desno. Na začetku hodimo po izpostavljenih policah Begunjskega vrha, ves čas smo izpostavljeni padajočemu kamenju. Tominškova pot je delno varovana, so pa vmes tudi deli poti, kjer varoval ni in je treba malce poplezati. Jeklenice, manjše skobe, klini, predvsem pa velika izpostavljenost poti, ki je v dežju oz. mokrem nevarna za zdrs. Zadnji del poti se strmo spušča v dolino Vrata. Pot, speljana čez številne korenine, je ponekod ojačana z lesenimi deskami, narejene so celo stopnice. Ko se strmina umiri, smo zunaj gozda, na grušču, ki nas pripelje do poti, ki vodi proti Aljaževemu domu v Vratih.

Nadmorska višina: 2864 m
Višinska razlika: 1864 m
Trajanje: 10 ur
Zahtevnost: 5 / 5