Tudi jagode goji so lahko invazivne

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Nasveti / sreda, 27. september 2017 / 10:15

Z japonskim dresnikom in kanadsko zlato rozgo smo izgubili bitko. Kar nekaj invazivnih tujerodnih rastlin pa predstavlja tempirano bombo, med njimi žlezava nedotika, metuljnik, sivi dren, jagode goji. Izumiranje avtohtonih vrst na račun invazivnih tujerodnih lahko poruši naravno ravnovesje.

Kranj – Ob gozdnatih površinah na Zarici je bil pred nekaj dnevi voden sprehod, na katerem so se udeleženci seznanili z invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin, živali in gliv, ki so prisotne v lokalnem okolju. »Naše okolje ni prilagojeno na invazivne tujerodne vrste. Običajno so te v tekmovanju za prostor in svetlobo močnejše od avtohtonih rastlin. Izpodrinejo tudi določene vrste živali, ki so vezane na avtohtone rastline,« je povedala biologinja Sonja Rozman iz kranjske območne enote Zavoda za varstvo narave. Zaradi intenzivne trgovine in številnih potovanj na nova območja preseljujemo na tisoče tujerodnih vrst, in čeprav se jih ustali le majhen delež, se število invazivnih hitro povečuje, je opozorila Rozmanova: »Ogromno je uvoza okrasnih rastlin, zraven pa še škodljivcev, ki jih na rastlinah zaradi njihove majhnosti sploh ne opazimo. Japonski dresnik je bil sredi 19. stoletja razglašen celo za evropsko okrasno rastlino leta. Lep, hvaležen za nego, hitro rastoč, ampak kaj, ko uide izpod nadzora.« Doc. dr. Klemen Eler iz Gozdarskega inštituta Slovenije je dodal, da je v Angliji prišlo že tako daleč, da če ima nepremičnina, ki je naprodaj, na vrtu japonski dresnik, ji cena precej pade: »Praktično ga je nemogoče izkoreniniti. K nam je bil prenesen, ker je pozno cvetoča vrsta, pozno cvetočih avtohtonih namreč pri nas ni. Japonski dresnik že onemogoča dostop do voda, toliko se je razmnožil.«

Mnoge domorodne rastline izpodrivata kanadska in orjaška zlata rozga, obe sta prav tako pozno cvetoči okrasni rastlini. »Je pa res, da je kanadska vsaj malce tudi zdravilna, v zmernih količinah odpravlja težave s sečili,« je vsaj kakšno njeno korist omenila Rozmanova. Med invazivne se uvršča tudi žlezava nedotika, ki jo imajo radi čebelarji, a so jo letos v evropsko uredbo vpisali v seznam vrst, za katere velja prepoved uvoza in gojenja, kot je omenila Rozmanova. »V zadnjem času je moderna budleja (metuljnik), tudi ta rada podivja. Pa jagode goji, lovorikovec, sivi dren, divja trta. Vse naštete so tempirane bombe; ni jih še zelo veliko v naravi, ampak kažejo že znake invazivnosti. Enoletna suholetnica raste tudi na kmetijskih površinah, a je brez krmne vrednosti. Razen za japonski dresnik in kanadsko zlato rozgo je ostalo še nekaj časa, da omejimo preostale, zato namenjamo takšno pozornost ozaveščanju ljudi,« je pojasnil Eler in kot koristen pripomoček omenil Terenski priporočnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih, ki je dostopen tudi na spletu.

»S tem, ko avtohtone vrste izginevajo, izgubljamo identiteto prostora, izumiranje vrst pa na dolgi rok lahko poruši naravno ravnovesje in ogrozi naš obstoj,« je na resnost problema opozorila Sonja Rozman. Vodeni sprehod na Zarici je sodil v projekt Life Artemis – Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu. Cilj projekta je vzpostaviti sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje na tujerodne vrste v gozdu in na državni ravni izboljšati zmogljivost za zgodnje odkrivanje tujerodnih vrst v gozdovih z usposabljanjem strokovnjakov, prostovoljcev in lastnikov gozdov. Projekt izvaja Gozdarski inštitut Slovenije s partnerji Zavodom RS za varstvo narave, Zavodom Symbiosis, so. p., in Zavodom za gozdove Slovenije. Sofinancirajo ga Evropska komisija, Ministrstvo za okolje in prostor ter Mestna občina Ljubljana, trajal bo do oktobra 2020.