Finančna injekcija bolnišnicam

»Zakon ne odpravlja izvirnega greha za nastalo situacijo, to je prenizkih cen zdravstvenih storitev. Brez zvišanja cen bolnišnice dolgoročno ne bodo mogle preživeti,« o zakonu o sanaciji bolnišnic pravi direktor Splošne bolnišnice Jesenice Janez Poklukar. Podobno menita tudi vršilka dolžnosti direktorice kranjske bolnišnice Polona Podnar in direktor Psihiatrične bolnišnice Begunje Branko Brinšek.

Jesenice, Kranj, Begunje – Državni zbor bo danes začel obravnavati zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov. Da bi pokrili minus bolnišnic iz preteklih let, naj bi država bolnišnicam zagotovila finančno injekcijo v višini 136 milijonov evrov. S tem naj bi pokrila osemdeset odstotkov akumuliranih izgub bolnišnic ob koncu lanskega leta. A v gorenjskih bolnišnicah so do zakona in sanacijskih ukrepov za zdaj zadržani.

Rešujemo preteklost, kaj pa sedanjost?

»Zakon rešuje zgolj pretekle težave financiranja bolnišnic, to je del izgub, ki so se kopičile od leta 2004, ko se je s ciljem sanacije ZZZS izguba prenesla na javne zdravstvene zavode,« je povedal direktor Splošne bolnišnice Jesenice Janez Poklukar. Kot je dodal, zakona sicer še ne poznajo podrobno, saj niso videli še nobene zadnje verzije. »Ob tem pa velja poudariti, da zakon, ki ga poznamo zgolj iz zapisov v medijih, ne rešuje sedanjih težav bolnišnic, ki bodo zaradi podfinanciranosti zdravstvenih storitev samo letos dodatno ustvarile izgubo v višini polovice sredstev, kot naj bi jih dobile z zakonom. Zakon torej ne odpravlja izvirnega greha za nastalo situacijo, to je prenizkih cen zdravstvenih storitev. Brez zvišanja cen bolnišnice dolgoročno ne bodo mogle preživeti,« je dejal Poklukar. Za vzdržno poslovanje bolnišnic bi bilo glede na analize Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije treba dvigniti cene zdravstvenih storitev vsaj za 7,5 odstotka.

V Splošni bolnišnici Jesenice so konec lanskega leta imeli za 3,9 milijona evrov kumulativne izgube, od leta 2015 so jo že uspeli zmanjšati za 0,8 milijona evrov pa tudi poslovanje v letošnjem polletju je bilo pozitivno. »A ob sedanjih cenah zdravstvenih storitev in dvigih plač, za katere se dogovarja ministrstvo za javno upravo, ne moremo zagotoviti, da bo tako tudi ob koncu leta,« je še dejal Poklukar.

Likvidnostna situacija še vedno zelo težka

V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo (BGP) Kranj so prvo polletje 2017 zaključili s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 242.732 evrov, zapadlih obveznosti do dobaviteljev pa je trenutno že skoraj za 1.300.000 evrov, je sporočila vršilka dolžnosti direktorice BGP Kranj Polona Podnar in pojasnila: »Likvidnostna situacija tako še vedno ostaja zelo težka. Pričakovani zakon o sanaciji bolnišnic bo omogočil poplačilo zapadlih obveznosti nad 90 dni, a tekočega poslovanja ob nespremenjenem dvigu cen zdravstvenih storitev ne bo rešil. V BGP Kranj sicer izvajamo optimizacijo poslovanja, a na strani zmanjševanja stroškov prav veliko ni več mogoče storiti. Brez dviga cen pozitivno poslovanje bolnišnice enostavno ne bo možno. Glede sanacije bolnišnice pa je predvidena sanacijska uprava – kako bo s tem, pa še ne vemo.«

Nujen dvig cen za vsaj pet odstotkov

Psihiatrična bolnišnica Begunje kumulativne izgube nima, a če se ne bodo zvišale cene storitev, ki jih plačuje zdravstvena zavarovalnica, tudi pozitivno poslovanje ne bo več mogoče, saj so delovne procese in stroške že optimizirali, je opozoril direktor Branko Brinšek: »V prvi polovici leta smo dosegli 4.712 evrov presežka prihodkov nad odhodki. Ocenjujemo, da če se do konca leta 2017 cene storitev, ki jih plačuje zdravstvena zavarovalnica, ne bodo zvišale za vsaj pet odstotkov, ne bo mogoče doseči pozitivnega poslovanja. Povečanje stroškov dela iz naslova sprememb, ki jih pogojuje zakonska odprava plačnih nesorazmerij javnih uslužbencev, bo previsoko, da bi ga lahko pokrili z znižanjem drugih stroškov.«