Na supu je najhitrejša na svetu

Škofjeločanka Manca Notar je konec avgusta praznovala 21. rojstni dan, le nekaj dni kasneje pa je na Danskem postala svetovna prvakinja v tako imenovanem suparskem sprintu. Premagala je vse najboljše tekmovalke sveta in nato nasmejana poslušala slovensko himno. V torek so ji someščani pripravili sprejem v Sokolskem domu.

Prav zaradi Mance Notar smo pred leti tudi na Gorenjskem prvič slišali za novo športno panogo, supanje. Beseda je nastala iz veslanja stoje z veslom (Stand Up Paddling), pomeni pa, da stojimo na deski in se s pomočjo vesla vozimo po vodi. To lahko počnemo za rekreacijo, najboljši na svetu pa se vsako leto pomerijo tudi na uradnem svetovnem prvenstvu.

Pod okriljem Mednarodne surf zveze (ISA) je tekmovanje najboljših v stoječem veslanju na deski letos potekalo na Danskem, kot ena izmed favoritinj za visoke uvrstitve pa je na njem nastopila tudi Škofjeločanka Manca Notar. Manca je namreč že lani jeseni s svetovnega prvenstva na Fidžiju prinesla bronasto medaljo iz sprinta ter bakreno za četrto mesto na daljši razdalji.

Obe uvrstitvi sta ji dali novega zagona za treninge in pred dnevi je 21-letna Škofjeločanka v Köbenhavnu na daljši razdalji osvojila 10. mesto, v disciplini sprint na 200 metrov pa je premagala vso svetovno konkurenco.

Tekmice ugnala za tri sekunde

»Na svetovno prvenstvo sem se pripravljala praktično celo poletje. Bila sem na Gran Canarii, doma pa sem kondicijo nabirala s tekom proti »Nacetu«, kjer sem prehitevala tudi kolesarje. Tako sem šla na svetovno prvenstvo res dobro pripravljena. Že v kvalifikacijah sprinta sem ugotovila, da mi gre dobro in da sem zelo hitra. Nato je sledil finale, kjer pa sem bila sicer na startu malce počasna in tekmice sem najprej gledala v hrbet. Potem sem se osredotočila zgolj na svoj ritem, na tekmo, in začela veslati na vso moč. Tako sem bila hitro v cilju in videla, da sem zmagala,« je ob prihodu domov tekmo še enkrat podoživljala Manca, ki je dvestometrsko razdaljo na deski preveslala v minuti in sedmih sekundah ter za tri sekunde prehitela drugouvrščeno Francozinjo Amandine Chazot.

»To pomeni, da sem na tekmi naredila dobrih sto zaveslajev. Čas je bil sicer slabši kot na treningih, vendar pa so bili slabši tudi pogoji,« pravi simpatična Manca, ki si je želela bolje nastopiti tudi v tehnični disciplini, vendar ni imela sreče. »Celo poletje sem trenirala na valovih in se pripravljala tudi na tehnično disciplino. Na Danskem pa ni bilo valov, nato pa sem še zbolela. Tako z dobrim nastopom ni bilo nič. Vendar pa sem z opravljenim zadovoljna in imam še en motiv več za nove treninge in tekmovanja,« razmišlja Manca, ki je bila še lani naša edina predstavnica na svetovnem prvenstvu na Fidžiju, letos pa je bila vesela, ker je na Danskem nastopila sedemčlanska slovenska reprezentanca.

Prvič z ekipo

»Prav zaradi večje ekipe je bilo letošnje svetovno prvenstvo zame še bolj zabavno. Skupaj smo se nasmejali že na slovesnosti ob odprtju tekmovanja, nato pa smo podpirali drug drugega in to mi je bilo zelo všeč,« tudi pravi Manca, ki ima v več kot petih letih, odkar nastopa na tekmovanjih po vsem svetu, največ podpore pri obeh starših, oče Marko pa je tudi njen trener in selektor naše reprezentance.

»Oče ima seveda pomembno vlogo. Takrat, ko je trener, je pač v vlogi trenerja, sicer pa je predvsem oče. Mislim, da se je izkazal tudi v vlogi selektorja naše reprezentance, saj je vsem znal prikazati njihove prednosti in jih pripraviti na tekmovanje,« razmišlja Manca, ki jo te dni najprej čaka nekaj dni počitka, nato novo študijsko leto. Je namreč študentka laboratorijske biomedicine na Fakulteti za farmacijo.

»Najprej se bom malce odpočila in se posvetila domačim. Načrte za novo sezono bom začela pripravljati konec leta, najbrž decembra. Seveda je usklajevanje športa in študija kar naporno in moraš biti dobro organiziran in zelo discipliniran. Tudi naslov svetovne prvakinje ne pomeni, da bi mi na izpitih pogledali skozi prste,« pravi Manca, ki se zaveda, da zaradi zvenečega naslova tudi pri domačih opravilih ne bo imela opravičila. Je pa zlata medalja okrog vratu potrditev dobrega dela in tudi motiv za nove izzive, morda nekoč tudi za nastop na olimpijskih igrah, če bo le supanje postalo olimpijska panoga.

»Mislim, da imamo dobre možnosti, da supanje postane olimpijski šport, saj se mednarodna Surf zveza pri tem zelo trudi. Gotovo je motiv vsakega športnika in tako tudi mene, da bi kdaj nastopila na olimpijskih igrah. Moj trenutno glavni motiv pa je, da bi zmagala na prestižni tekmi Molokai–Oahu, na kateri sem s sotekmovalcem že zmagala v mešanem paru,« dela načrte Manca, ki je skupaj z očetom Markom na torkovem sprejemu v Sokolskem domu v Škofji Loki sprejemala številne čestitke someščanov in navijačev. Čestitali so ji tudi domači župan Miha Ješe in predsednik Športne zveze Škofja Loka Blaž Pipp ter podpredsednik Surf in sup zveze Slovenije Rok Puvar.