V nedeljo na jubilejni šuštarski praznik

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / sobota, 2. september 2017 / 11:08

»Pri Šuštarski nedelji sledimo dvema ciljema: da mora ostati največja sejemsko-turistična prireditev v Tržiču in da ''Šuštarska'' postane največji dogodek za slovenske proizvajalce čevljev in za usnjarsko predelovalno industrijo v Sloveniji,« pove Peter Miklič, predsednik Turističnega društva Tržič, ki je glavni organizator te velike prireditve, letos že petdesete.

Letošnja novost bodo stojnice Slovenski šuštar, s katerimi boste omogočili slovenskim čevljarjem brezplačni razstavno-prodajni prostor. Kakšen odziv pričakujete?

»Organizatorji smo se odločili, da ob častitljivem jubileju omogočimo vsem slovenskim čevljarjem oz. izdelovalcem obutve (vseh vrst) brezplačno stojnico. Verjamem, da je to pot, po kateri moramo iti, da izpolnimo cilj, da ta naša prireditev postane osrednji slovenski čevljarski dogodek, na katerem se bodo predstavili vsi pomembnejši izdelovalci in prodajalci obutve, saj verjamemo, da je slovensko čevljarstvo še vedno živo in aktivno. Letos se je odzvala več kot polovica vseh slovenskih čevljarjev. Upamo, da se bodo sčasoma vsi.«

Menda je sejem na angelsko nedeljo obstajal, odkar ob­staja Tržič, v zadnjih desetletjih je postala Šuštarska.

»Številni to prireditev, ki privabi več deset tisoč obiskovalcev, povsem enačijo s Tržičem, kar mu daje prepoznavnost celo onkraj meja Slovenije. Letos smo se odločili, da praznujemo petdesetletnico – zakaj pravim odločili? Če pobrskamo po zgodovini, ugotovimo, da se je vse začelo leta 1969 s prvo Šuštarsko nedeljo, čeprav je bila že leta 1968 organizirana razstava obutve v Peku. Če prelistamo stare časopise (Gorenjski Glas in Čevljar) vidimo, da do leta 1989 vse ''štima'', tega leta je namreč zapisano, da je to 21. Šuštarska nedelja. Leto zatem Šuštarska s številko ni bila zapisana, 23-a pa sploh preskočena. Ali je bila za to kriva numerologija ali morda osamosvojitvena vojna, ne vemo. Lahko je bil celo kakšen manj dramatičen vzrok, recimo, da je nekdo pač spregledal pravo številko. V letu 1992 smo Tržičani tako praznovali 25. šuštarsko nedeljo in po tem štetju letos praznujemo Abrahama.«

Kaj vse iz zakladnice kulturne dediščine k čevljarskemu prazniku še pridružite?

»Vezanost prireditve na čevljarsko industrijo, zlasti na Peko se je v zadnjih letih zmanjševala, saj tega čevljarskega velikana ni več in govori se, da je ta branža na splošno v krizi. Navkljub temu je nastalo kar nekaj uspešnih družinskih podjetij, ki ohranjajo zakladnico čevljarskega znanja. Tu sta še športna in pohodna obutev in cela vrsta specialne obutve. V turističnem društvu zadnja leta predstavljamo idejo o brendu Slovenski šuštar, ki bi se moral podeljevati na Šuštarski nedelji in ki bi zagotavljal, da gre za kvaliteten proizvod, narejen v Sloveniji. Vendar take ideje ne more izpeljati društvo samo, temveč je potrebno sodelovanje obrtnih in gospodarskih združenj, proizvajalcev obutve in politike. Tudi ideja, da bi se na »Šuštarski« prodajali čevlji, narejeni v Sloveniji, brez davka in po resnično sejemskih cenah, se zdi komu smešna, vendar ob pravem sodelovanju ni neizvedljiva.«

Obiskovalcem ste v preteklih letih pripravili tudi doživetja, od šuštarske delavnice do kovanja žebljička sreče. Bo tako tudi letos?

»Vsako leto skušamo predstaviti kaj novega, zanimivega. Seveda to z omejenimi sredstvi in ob izključno prostovoljnem delu ni lahko. V turističnem društvu smo bili letos bolj usmerjeni k realizaciji ideje Slovenski šuštar in sami organizaciji prireditve. Seveda pa je pri tako veliki prireditvi potrebno sodelovanje in to je zadnja leta vse boljše. Tu moram omeniti Tržiški muzej, ki vedno pripravi odprtje zanimive razstave, letos je to Klobčič in nit, stari modni hit, ter organizira posebne dogodke v muzeju. Ob pomoči Planinskega društva Tržič bomo izpeljali plezanje na mlaj, ki je bilo lansko leto pravi hit. Umetniki iz KUD Ampus nam bodo predstavili tržiškega zmaja, ki so ga izdelali in bo v nedeljo uradno zaživel ...«

»Tudi ''kramarija'' je sestavni del, če želimo prodati čim več,« ste mi enkrat dejali. Kakšno razmerje v ponudbi poskušate doseči?

»''Dobronamernih'' nasvetov je veliko, treznega razmišljanja, še bolj pa pripravljenosti na aktivno delovanje oz. pomoč pa malo manj. Naša usmerjenost je, da vsem, ki so povezani s čevljarstvom, rokodelstvom, ohranjanjem znanja in tradicije čevljarstva, omogočimo brezplačen oz. čim cenejši prostor na prireditvi. Preostalim, ki želijo sodelovati in za to plačajo tudi določeno ceno, pa tega ne bomo preprečevali. Saj konec koncev tudi ''kramarija'' marsikoga zanima, drugače se tudi prodajalci ne bi vračali.«

Dodajva še nekaj uporabnih informacij, kako bo urejen prometni režim na ta dan?

»Za promet bo popolna zapora v ožjem območju Šuštarske nedelje – od Paviljona NOB do cerkve sv. Andreja in Kurnikove hiše. Na širšem območju pa bo urejen z reditelji, varnostniki in pod nadzorom policije. Obiskovalce prosimo, da upoštevajo navodila, parkirajo na za to določenih območjih in ob kakšnem zapletu pokažejo strpnost. Saj ''Šuštarska'' je zato, da se poveselimo, srečamo prijatelje, opravimo kakšen ugoden nakup in se imamo ''fajn''.«